Urban&4 v Mediaparku

urban&4_mediapark001_sept07

Ljubljana / Cvetličarna Mediapark
26.9. 2007
 
 
Zasedba Urban&4 je na našem območju že kar stalnica in veličina. O tem smo se lahko kaj hitro prepričali že ob pogledu na razgreto množico, ki je čakala na vstop v lepo izpolnjen prostor Cvetličarne.
 
Nekaj po deseti uri so se Damirjevi člani prikradli na premišljeno pomanjkljivo osvetljen oder, tako da so bile vidne le silhuete glavnih protagonistov večera, in otvorili koncert z razpotegnjenimi uvodnimi (nanašajoč se na valčkov ritem, seveda) takti komada Astronavt. V maniri uvodnih verzov »Izadži na prstima… sa usnulih krovova…« se je kakšno minuto kasneje skromno po prstih prikradel Damir pošiljajoč prve signale Astronavta. Sicer bi pa vsak uvodni komad zavzel metafizičen piedestal ter tako napovedal, da bomo priča spektaklu. Oziranje po čutnih, zasanjanih in toplih skladbah se je nadaljevalo tudi v nadaljevanju nastopa v okviru skladb Samo ter nekoliko bolj dinamične Robert Robot, ki sta pa izzveneli nekoliko trše distorzirano kot na studijskih nosilcih zvoka.
 
Zasedbo vsekakor še nekaj časa označuje vztrajno ponavljajoč motiv, a ga vselej razbijejo z željo po preseganju enoličnosti, po nadgrajevanju in variiranju osnovnih melodij in ritmov. Posluh za dinamiko se je še toliko bolj razvnel v okviru komadov z albuma Žena dijete, iz katerega ni umanjkala kolikor se spomnim niti ena skladba. No, razen morda sicer zelo všečnega elektro-intra v Privatnog Romea. Čeprav moram reči, da izvedbi tega komada v živo še nisem bil priča. Najljubši so mi pa tokrat bili izleti v nekoliko minimalističen Retro album, predvsem pri interpretaciji Kornjače (spojitev bobnarskih metlic s minimalistično kitaro, zavito v krepke odmerke delay in echo efektov, ter apokaliptičnih keyboardov), bolj intenzivni in daleč najodmevnejši Mjesto za mene, kar je potrdila nominacija Best Act MTV Adria kot tudi ponovno vzhičena publika, ko je v refrenu kar sama zapolnila vso zvočno gmoto. O zvoku pa sploh ne bi izgubljal besed, saj je bil malodane perfekten. Pohvaliti je treba predvsem instrumentalista na klaviaturah, s katerimi je še dodatno polnil zvok, dodajal efekte in s tem v živo skrbel, da je glasba na moč podobna kot na studijskih nosilcih. Prav tako niso umanjkali niti že pregovorno simpatični komentarji na zbrano občestvo in samo vzdušje s strani frontmena. Vsled tega je tu in tam kakšnega nadebudneža iz prvih vrst povprašal, ali ima mogoče kak bend…, v smeri punka, še pripomni Damir ter si malce kasneje prikliče v spomin lanski nastop zasedbe, ki se je zgodil enkrat febraurja v Orto baru ter se reaktiviral v posrečeni navezi z Guštijem&Polono. Na vprašanje, koliko občestva zbranega v Mediaparku je prisostvovalo tudi pri lanskem nastopu, pa kar sam po štetju rok odgovoril: »Šta? Samo osam vas je bilo…?« Dodajmo, da temu še zdaleč ni bilo tako, saj se je naveza pokazala kot zelo posrečena finta. Glasbeno »sodelovanje« se je izkazalo za nadvse smiselno, saj je bilo očitno, da si Urbanovci ter Gušti+Polona delijo dokaj soroden pogled/pristop h glasbenemu ustvarjanju. Kar je verjetno Damirjevo navdušenje nad tistim koncertom samo potrdilo. Po drugi strani tudi Polona (kolikor sem videl, in ne, nisem buljil;)) ob četrtkovem koncertu nad Damirjem ni skrivala navdušenja.
 
Vsekakor smo bili priča odličnemu šovu, brez večjih pomanjkljivosti, poleg omenjenih pohval pa gre še ena – več kot dvournem preigravanju best-of materialov z brezmadežno čistimi vokalnimi linijami. V paketu mi je umanjkala le skladba Nebo, ki bi vprepletu z odličnim elektro-perkusijskim uvodnikom ter kitarsko premišljenimi odmerki delaya in flangerja nedvomno ponesla publiko v še bolj lebdeče stanje. Le-to je kasneje nadomestila skladba Moja, ki se ni umestila na noben album, verjetno se je pa spomnite po »catchy« napevu »pa-ra-pa-pa-parara…«. Skratka, Urban&4 so pokazali, da so eden boljših koncertnih bendov, ki ne samo da zadovoljuje ušesne mešičke, ampak tudi preko Damirjevih čustvenih interpretacij in vživljanja v trde-življenjske verze postreže s pravo pašo za oči. Ob napovedanem izidu novega albuma za december, se lahko le nadejamo vnovičnih nastopov.
 
 
Tekst: Milko Pečanić
Foto: Simon Šturm

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.