Svež veter klubskega maratona ter profesionalni zabavljači v MIKK-u

Carnaval

Carnaval

MIKK, Murska Sobota
5. 10. 2007
Vstopnina: 3€
Pravzaprav so bile šale ta večer čisto v redu, čeprav so Ampersand zatrjevali, da so poznani zaradi slabih šal. Pod črto je bil njihov nastop prava poslastica (tudi s stališča humorja), ampak gremo lepo po vrsti.
Karavana Klubskega maratona Radia Študent se je v letošnji ediciji s tokratnim koncertom edinkrat predstavila na prekmurski grudi (odštevši domačine Y) – gostovali so Carnaval iz Ljubljane. Trio se je predstavil dokaj solidno, čeprav v začetku precej zadržano ter nesamozavestno. Nastop je kasneje le stekel in skupina se je bolj vživela v performans. Precej fokusirana ter jasno usmerjena godba se spogleduje z rifi Soundgarden ter psihadelično razvlečenostjo Kyuss in njih nečakov Queens Of The Stone Age. Rigiden ter enostaven ritem se lahko komu zdi enoličen ter dolgočasen, vendar se v sklopu celotne zvočne podobe takšen vtis pomakne v ozadje. Prepriča tudi vokal, ki zna imeti – ob primerni lirični podlagi – močno ekspresiven ter sporočilen naboj (mimogrede, besedila so v angleščini). Kakorkoli že, nastop Carnaval je bil soliden, manjkalo mu je predvsem več sproščenosti, čeprav so proti koncu nakazali tudi drugačen karakter kot na začetku. Avtorska godba jim je odlična popotnica za prihodnost! Želimo jim vse dobro!
Ko so mladci zapustili oder, so zvočne mašine začeli nanj prinašati nemški Ampersand. Prvič v Sloveniji kot skupina, zato pa v konstantni navezavi s Psycho-Path. Hannsu Lakkinen (aka Hannes Jäckl) je produciral prve štiri studijske izdelke (počasi že kar) kultnih prekmurskih muzikantov – rezultatov ni potrebno posebej predstavljati. Zato pa na poslušanje že čaka nov prispevek karizmatičnega Hannesa k domači rokerski godbi: nova plošča Dežurnih krivcev je nastajala pod njegovim produkcijskim ušesom – privilegij sem imel slišati nekaj tonov že pred uradnim izidom, vtis je več kot pozitiven. Drugače je pa Hannes bakla (v cankarjanskem smislu – le da ga soborca Shmellack (bobni) ter Sargento (bas) pri vsem skupaj dodatno podžigata, za razliko od tiste Cankarjeve bakle) tria Ampersand. Vintage zvok iz njegove kitare (mimogrede, vsi v Ampersand so odlični inštrumentalisti) je epicenter zvočne izkaznice skupine, medtem ko bobni ter bas sledijo zastavljeni ideji. Le-ta bazira tam nekje v osemdesetih, čeprav koketira še z drugimi, starejšimi idejicami. Pester kolaž godbe je hiter, energičen ter plesen. In če gastronomsko izpeljemo: ko je odlično pripravljeno še primerno servirano, se praviloma dobro je.
No, in tokrat se je resnično jedlo zelo dobro: komunikacija s publiko je bila brezhibna (gre verjetno pripisati dejstvu, da je bilo med publiko kar nekaj kolegov nastopajočih), obsegala je vse od neposrednih zbadanj in nagovorov, celo plesanja s poslušalci. Doživet ter prepričljiv nastop je imel rep ter glavo. Malce ostrejši, heavy hard-rockovski začetek, potem v sredini nekaj spogledovanja s countryjem ter izvrstni duet z Melee tam po polovici nastopa, za finiš pa še polni plin. Repertoar je obsegal celotni zadnji album The Can Can Variety Show (2006, Rough Trade) ter še kakšno skladbo od drugod: Meet the Morning itd. Rezultat: zadovoljstvo na ter pred odrom.
Dobra izbira izvajalecv postaja v Murski Soboti očitno pravilo in tudi tokrat ni bilo razloga za razočaranje. Na eni strani so se mladci Carnaval, ki šele stopajo na glasbeno pot ter nabirajo izkušnje, dokazali dokaj solidno ter prepričljivo. Na drugi pa so prekajeni burkeži Ampersand z nastopom by the book demonstrirali kako se dela dober koncert.

Fotogalerija:

Povezani članki:

Značke: ,