Profesionalno – Vlatko Stefanovski Trio

2007_10_18_Stefanovski_Mediapark_01

Ljubljana / Cvetličarna Mediapark
18. 10. 2007
Vstopnina: 15€ / 18€
 
Nisem ravno sherlockovsko prepričan ali je kriva genetika ali morebiti slaba hrana v otroštvu, dejstvo pa je, da spadam med tisto sorto ljudi, ki morajo v malce višji travi stopiti na prste, če hočejo videti, kaj se dogaja par bilk pred njimi. Zato sem uvodni nagovor ter napoved gospe oziroma gospodične le slišal. Za mesto v ospredju bi bilo potrebno v razprodani Mediapark priti prej.
 
Uvod je Vlatko Stefanovski namenil minuti molka v spomin na preminulega Proeskega. Trenutkom tišine so sledile instrumentalne skladbe iz obdobja tria ter Vlatkovih solo izdelkov: Vlatkovo oro, Cowboys and Indians, Sarajevo itd. Ob podpori Djoka Maksimovskega in Dejana Milosavljevića je Stefanovskemu hitro uspelo spraviti vzdušje na pravi nivo. Dobro razpoložena publika se je vživela ter tudi ohranila odzivnost vse do konca koncerta, čeprav so na najboljši sprejem naletele pesmi iz obdobja Leb i sol; vmes se je znašla še Gipsy Song. Vsakemu izmed instrumentalistov je pripadal tudi po en solo izlet v improvizacijo ter sledenje trenutnemu navdihu, nakar se je glavnina zaključila s pesmima Kao kakao ter Jovano, Jovanke. Vidno zadovoljna publika, večinsko je pripadala bolj generaciji samega Stefanovskega, čeprav ni manjkalo tudi mlajših ljubiteljev godbe hitroprstega Makedonca, je seveda izposlovala bis (Skopje), nato pa z glasnim vztrajanjem, ki se mu ansambel ni mogel upreti, še enega. Vidno zadovoljni Stefanovski se je zahvalil publiki za podporo ter se po dveh urah igranja poslovil.
 
Tokrat razprodani Mediapark me je po vrsti obiskov presenetil predvsem s sorazmerno dobrim ozvočenjem (čeprav bi tudi tokrat le-to lahko bilo boljše), ki je osnova za dober koncert. Od nastopajočih na odru pa kaj manj niti nismo pričakovali: trije odlični glasbeniki, med katerimi se sicer jasno vidi, kdo je bog i batina, so delovali usklajeno ter uglašeno. Vlatko igra na kitaro tako suvereno ter sproščeno, kot da bi šlo za popoldansko sprehajanje, prava profesionalca sta tudi Maksimovski in Milosavljević. Balkanska melodika ima svojevrsten čar, skupina pa se še je dodatno potrudila predstaviti ne ravno pogoste (7/8, 11/8) ritme publiki enostavno tako, da jih je Vlatko pred pesmijo zaploskal ter zapel. Največje navdušenje pa so poleg znanih hitov požele tudi Vlatkove tehnične vragolije, s katerimi pa ni pretiraval. Ravno prav. Profesionalno izveden koncert z dobro zamišljenim konceptom, znotraj katerega je vsak ljubitelj glasbe Vlatka Stefanovskega našel kaj zase.
 
Foto: Matjaž Škrinjar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.