Don’t Mess With Texas – Los Dias De Junio

Don't Mess With Texas  - Los Dias De Junio

Don’t Mess With Texas – Los Dias De Junio

 
Post rock je težaven, ne samo težak. Dostikrat smo že slišali trditev, da lahko bend izda natanko tri fenomenalne post rock plošče, ostalo je pogrevanje starih zadev in/ali dolgčas, zato je res odličnih plošč tipa Young Team zelo malo. Ne ustrašite se konkretnega in nehvaležnega predalčkanja zagrebških Don’t Mess With Texas (morda se jih spomnite z letošnjega Trnfesta) v uvodu recenzije, toda meni se je zdelo prav, da tako začnem. Zakaj?
 
Los Dias De Junio je druga plošča omenjenega kolektiva s pomenljivim imenom in je nekakšno logično nadaljevanje inštrumentalnega otožnega rocka s prvenca Don’t Mess With Texas: kitarske linije so preproste, melanholične ter v stalni simbiozi s klavirjem ali sintetizatorskimi podlagami, bas (nemalokrat precej distorziran) in boben pa tvorita dostojen ritmični okvir skladbam. Vse lepo in prav, toda ob poslušanju se nisem mogel znebiti občutka, da se skupina kar premočno naslanja na zapuščino post rock kolegov. He Builds Houses Like Trees na primer zveni zelo podobno teksaškim Explosions In The Sky, zgodilo pa se je tudi, da sem pomislil celo na odlične Lunar (kjer je prej igral eden od članov DMWT). Skupina se sicer izogiba tipični žanrski fori stopnjevanja ene in iste linije ter končnega izbruha, kar ji lahko štejem v prid. Zgodi se tudi kakšna zanimiva pavza, menjava ritmičnega vzorca in podobno, vendar ni tiste »dodane vrednosti«, ki bi jih dvignila iz sivega post rockovskega povprečja. Album Los Dias De Junio ni slab album in je povsem primeren za otožnejše trenutke, vendar bo zahtevnejši poslušalec ob njem ostal mlačen, če ne celo hladen.
 
                                                                                                                        Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.