Justice – †

Justice - †

Justice – †

2007, Ed Banger/Because/Vice
 
To so torej novi Daft Punk oziroma vsaj letošnji Daft Punk. Da se vsak francoski projekt, ki ima vsaj malo plesne arome, takoj primerja s tem dvojcem, kaže že na resno obsesijo, ki ima verjetno svoje vzroke zasidrane v njunem super prvencu Homework ter za nekatere žalostnemu dejstvu, da nikoli ni prišlo do tako pričakovanega Homeworka 2. Naprtiti novincema Justice breme novih pankovcev bi bilo za ta dva možakarja kar veliko breme in album zaenkrat še premalo, da vzdrži predajo štafete, čeprav le-tega letos vseeno ne gre spregledati.
 
Album odpre Genesis, ki zveni kot kakšna subtilna priredba Jacksonovega Thrillerja, odeta v mračen elektro oklep. In ta komad je tudi prototip, na kateri valovni se nahaja dvojec. Srednje hitri ritmi, prestopajoč se ritem, ki spominja na Da Funk, je gonilna sila celotnega albuma – skupaj za Francoze skoraj že obveznimi filtracijami, distorzijami in ostalimi prijemi za deformacijo zvoka. Sledi obvezen hitič D.A.N.C.E., ki je sploh začel vso Justice norijo, a je potem že naslednji komad Newjack vseeno boljši argument za njo. Bizarno postane pri Phantom-u part 1 in 2, kjer Justice na svoj poligon hreščanja in filtriranja speljejo kultne, italijanske prog-synthi rockerje Goblin in jih dobrih sedem minut obračajo v svoji centrifugi. Po tem bizarnem izletu duo malce zaspi v kiču in sentišu in se šele proti koncu spet zbudi, ko pokaže še svojo zloveščo stran. Stress ima zobe in melje, kot da gre za življenje, Waters of Nazareth pa je pravcati majhen prog-funk z dovolj umazanije, da ne pozabimo, da so Justice res iz Francije.
 
No ja, Justice so svojo nalogo opravili in definitivno so »Daft Punk« za leto 2007. Izven tega pa se lahko brez vsakršne evforije zedinimo, da je † dober album. Nič več in nič manj.
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.