Various Artists – After Dark

Various Artists - After Dark

Various Artists – After Dark

 
Dobra synthi glasba, a brez epskih razsežnosti kakšnega Jarra ali Vangelisa? In to še preden se je zarila v vse pore popularne glasbe na začetku osemdesetih ter v njej vztrajala vse do začetka devetdesetih? Možno, a pomemben je pravi timing. Nanašamo se na glasbo, ki je nastala konec sedemdesetih in je v sebi še nosila določene disco prvine, a se je v nekaterih pogledih že opirala na minimalizem in stoičnost sintetičnih ritmov, na hladne in distancirane akorde ter vokale. Giorgio Moroder (Midnight Express, From Here to Eternity, Scarface) je referenca, Kraftwerki v svoji zmagoviti fazi 1977-1981 prav tako, množica soundtrackov za filme iz zgodnjih osemdesetih (Argento ali Fulci) skoraj že nuja, vse skupaj pa zapakirano pod lep termin italo disco – a pozor, govorimo o fazi, še preden je le-ta poniknil v obalne diskače in se spremenil v popevčice. Pravi timing torej, saj govorimo o kul italo discu, ki ga poskuša oživeti ameriška založba Italians do it better (!). After Dark je kompilacija te založbe na kateri se predstavlja šest izvajalcev, ki bodo verjetno v bližnji prihodnosti izdali tudi svoj prvenec. Komade na zbirki lahko na splošno razdelimo na dve vrsti: vokalne, kjer slišimo zanimiv in zasanjan ženski vokal in inštrumentalne, ki pa so to pogojno, saj tudi pri teh slišimo kakšen kratek vokoder vložek. Med štirinajstimi zapisi, se na kompilaciji nahaja tudi nekaj priredb, ki dobro opisujejo od kod in predvsem kam je namenjena založba in njegovi izvajalci. Omenimo Last night a dj saved my life, ki v priredbi skupine Mirage zveni dokaj nezanimivo ter minimalno spremenjeno (no, mogoče gre celo samo za remiks), druga pa Computer Love (seveda Kraftwerk), ki v izvedbi skupine Glass Candy zveni prijetno, a dokaj neškodljivo. In kakšna je torej glasba? Monoton ritem, beat, na pol še disco, a na pol tudi že bolj »moderen« (vsaj za tiste čase seveda), v osemdesetih. Ritem spremljajo dokaj minimalni aranžmaji, kakšen akord tu in tam, nekaj lepih nostalgičnih efektov ter ženski vokal. Ženski vokal je tiste vrste, ki zveni kot če bi ga poslušalec poslušal skozi dvojno steklo. Deluje distancirano, hladno. Kot sugerira že naslov kompilacije, ne gre za dark godbo, ampak bolj za after dark, za del dneva, ko se že dani in se sanjske podobe počasi brišejo ter prilagajajo na našo dnevno zavest. Absolutna zmagovalca sta skupini Glass Candy in Chromatics, ki imata na kompilaciji najbolj zanimive komade, ki so dobri prototipi za to, kar založba Italians do it better je. Ostalo ni tako zanimivo in ima večji nostalgični ali celo arhaični faktor, kot pa neko veliko glasbeno vrednost. Pač gre za glasbo, ki je imela kratko življenje že v obdobju nastanka, saj se je takrat glasbena revolucija dogajala čisto drugje (Suicide, Einstürzende Neubauten). A če vzamemo v ozir današnjo glasbeno industrijo, ki se hitro oprime česa »novega« in kjer že samo ena skupina lahko sproži val recikliranja določenega obdobja, je zelo možno, da bo tudi katera izmed skupin iz založbe Italians do it better v bližnji prihodnosti the next big thing (sam osebno bi stavil na že prej omenjene Glass Candy ali Chromaticse). A je tukaj vsaj še en problem. Generalno gledano je glasba na kompilaciji After Dark zelo uniformna. Skupine zvenijo dokaj podobno in tudi če bi kompilacijo prodajali kot prvenec kakšne njihove skupine, ne bi ugotovili, da poslušamo v bistvu šest različnih skupin. Kar seveda pomeni, da ravno veliko skupin založba zaradi zelo podobnega zvoka ne bo mogla lansirati v množico. Možno pa je seveda tudi, da bi se individualne razlike med skupinami izrazile šele na daljših zapisih, saj zdaj na kompilaciji slišimo dva oziroma največ tri komade od vsakega imena.
 
Kaj torej ostane na rešetu? Glass Candy in Chromatics, ki jih je treba še preveriti v prihodnosti ter splošen vtis, da neke nove revolucije tukaj ne bo. Preveč neškodljivo, premalo udarno je vse skupaj, da bi naredilo bolj trajen vtis na poslušalca. A za eno sezono, pa četudi samo za eno poslušanje pa je celotna stvar vseeno – kdove, mogoče jim bo tokrat zaradi vsesplošne anemičnosti glasbene scene usojeno celo daljše življenje.
 
 
 
Več informacij o založbi in izvajalcih (plus komadi za poslušanje!) na njihovi myspace strani.

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.