The Chemical Brothers – We Are The Night

The Chemical Brothers - We Are The Night

The Chemical Brothers – We Are The Night

Verjetno so najvitalnejša leta kemičnih bratov že zdavnaj mimo in bo treba za doživetje njunega prime timea vzeti v roke – dokaj robata in energična – prva dva albuma, ki sta ju sredi devetdesetih prestavila v prvo ligo t.i. big beat manije, kjer so jih po popularnosti prekašali samo še The Prodigy. Takrat je bil svet še v redu, glasba bratov pa bolj izvirna in predvsem brez prepogostih in večinoma nepotrebnih gostovanj raznih vokalistov, ki sta jih brata na zadnjih izdajah kar že obsesivno kopičila. A kako ironično! Glasbenega razvoja jima nikakor ne gre oporekati, saj sta že leta 1999, na svojem tretjem albumu Surrender zapustila potapljajočo se ladjo velikih beatov in svojo glasbo spremenila v nekakšno elektronsko plesno glasbo z ravno dovolj popa, da je zadeva še našla svoje odjemalce na MTV-ju in v širši množici. In to svojo vizijo obrušene plesne elektronike sta pridno razvijala tudi v novem tisočletju in letos prišla celo že do šestega studijskega albuma.
V celoti gledano je We are the night dokaj medla celota, kjer na stare čase spominja le še spodobna otvoritvena hipijada We are the night, klubska Do it again in funky repačina The Salmon dance. Ostane peščica nezanimivih gostovanj in nenapetih inštrumentalov, ki celoten album potegnejo v spodnje povprečje. Nič proti smeri, ki sta jo ubrala, prav tako plus točke, da še vedno iščeta svoj prostor pod soncem, a nekako velja, da je dobrih komadov izpod njunih rok čedalje manj, njun elektro/dance/pop pa sicer všečen, a premalo zanimiv, da bi ju še imeli v delovnem spominu. Čas za penzijo?

Povezani članki: