Tinkara Kovač – AqA

Tinkara Kovač - AqA

Tinkara Kovač – AqA

2007, Dallas
 
Zadnji izdelek Tinkare Kovač je v najbolj logičnem smislu nadaljevanje prejšnjega albuma O-range. Zamenjala je le medij, odšla pod morsko gladino, kjer modra nadomesti oranžno…
 
Seveda je jasno, da izdelek ni slab – nasprotno; visoka kvaliteta posnetega, sodobni produkcijski prijemi in moderen, vendar še vedno Tinkarin razpoznavni stil. Aqa nam ponuja drugačen album od tistih prejšnjih. Na njem ni nosilnega hita, vsak komad pa v sebi nosi nekaj tistega ‘wannabe’ hit. V svojem ustvarjanju je v Aqi odšla na pot eksperimenta – včasih celo predaleč; nekatere pesmi izgubijo svoj bit in postanejo samonamenske. Kje je rockerica Tinkara, kjer so kitare prevladovale in je bil rock še primaren opis njene glasbe? Seveda je ekipa, ki je sodelovala pri albumu, vrhunska in skoraj najboljša, kar se jih da dobiti ta trenutek. Nad produkcijo je bedel Andrea F., veliko produkcijskih niti pa je povlekla tudi ekipa pod vodstvom Roka Lopatiča (Leeloojamais), Petra Dekleve in Tinkare Kovač. Aqa je bil dejansko projekt, ki ga je Tinkara vzela zelo ‘zares’ in ji je vzel veliko časa, da je postal njej zadovoljiv. Snemalo se je od studia Štala do Panorame v Portorožu. Največji uspeh pa je, če na albumu gostiš znana imena, ki ti pomagajo soustvarjati in pisati roman svoje poti med notami. Poklon je Kovačeva doživela z imeni kot: Ian Anderson (prispeval flavte pri pesmih Shein Me ni), Paul Millns ( klavirji na She), Andrej Trobentar (vokal na Phaetonu). Posebej pa je treba omeniti tudi Bungara, italijanskega glasbenika in veliko legendo, ki je prisepval glasbo za dva songa. Tukaj seveda izstopa She, ki je dejansko plod vset teh velikih imen – začenši s Tinkaro in Bungarom do Andersona in Millnsa. Velik poklon mladi slovenski glasbenici!
 
Album peša v besedilih, vsaj na trenutke – česar nismo vajeni iz njenih prejšnjih izdelkov. Nekatere stavčne zveze so dejansko smešne in na trenutke absurdne (Movyda). Polovico besedil (šest pesmi) je v angleškem jeziku. Poseg, ki je neznačilen za Tinkaro, je predelava pesmi Down under (skupina Men at work). Disco hit 80-ih je predelala na Aqa način do takega stadija, da je postal moreč, zelo intimen in razmišljajoč, temačen… Ravno nasproten kontrast od originala. Album kot celota kvaliteten, dohaja kriterije sodobnega manipuliranja z glasbo v postprodukciji. Iz komercialne strani pa je vse prej kot uspešen – brez hita ali dveh. Zanimivo je, da za nobeno pesem iz Aqe Tinkara ni posnela videospota! Album je intimen, introvertiran. Nekako se nagiba k razmišljanju, da je na trenutke preveč ‘jethrotullovski’; prežet s psihedeličnimi vložki, prevelikega vpenjanja misli v medij (voda, zrak, Faeton,..).
Logično nadaljevanje Aqe bi bil album z delovnim naslovom Songs from the wood (album skupine Jethro tull). Tako bi iz medija vesolja (Od zvezd pijan), kjer je začela izpostavljati okolje, etos če hočete, do O-range (zemlja) do Aqe (voda).
 
Za sam konec – album dober – vse dobro???
 
                                                                          Dragan Babuder
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.