Arctic Monkeys – Favourite Worst Nightmare

Arctic Monkeys - Favourite Worst Nightmare

Arctic Monkeys – Favourite Worst Nightmare

2007, Domino
 
Na tem mestu se bomo oddaljili od debat o tem, kdo je napisal katero pesem in kdo ne. Prav tako bomo namenoma spregledali vse nagrade ter kipce in kar je še podobne navlake, ki v resnici ničemur ne služi – s tem mislim na to, da glasbe ne dela ne nič boljše ne nič slabše. Nič glasnejše in nič tišje. Tisti z navihanimi karakterji bi pristavili, da je v tej kategoriji tudi ta recenzija… Če tako pomislim, obeležja veljajo nekaj le v totalitarnih ustanovah. Da se ve, kdo kleči in kdo poriva voz v pravo smer.
 
V katero smer piha veter, pa so pogruntali mladeniči Arctic Monkeys že s prvencem. Treba je bilo samo razpeti jadra in le-tega ujeti. Kar jim je s prvencem zelo dobro uspelo. Smer pa držijo tudi z njegovim naslednikom, če končam misel z navtično metaforiko. Stil ostaja isti. Nabritost in mladostniška energija ne pojenjata. Mogoče so postali le zvočno polnejši in kompleksnejši, vendar brez prepotentnega kompliciranja, ki bi kazilo podobo. Bi lahko rekli, da so postali zrelejši? Recimo. Brainstorm je sicer še tipično najstniški ter festivalski, tak poskočen. In seveda ravno prav kritično naravnan. Arctic Monkeys bodo definitivno pokradli par sekund časa tistim, ki razmišljate v terminih alter(indie) vs. komercialno in se sekirate, če pašejo v vaš kič, če uporabim besede Milana Kundere. Par je pesmi, ki vas bodo držale v šahu – D is For Dangerous, Balaclava (meni najboljše besedilo na tem albumu). Tudi Flourescent Adolescent, na njo se je nanašal uvodni stavek,je v teh vodah. Only One Who Knows je "balada", ki se albumu poda. Kot taka je malce odstopajoča, vendar je upravičeno med ducat skladbami na tem album. Ko zadiši po osemdesetih – 505 – se pa ducat konča.
 
Arctic Monkeys lahko za album le čestitamo in sklenemo z mislijo, da gre za dostojen izdelek, ki je vreden pozornosti. Vsekakor. Fantje so obdržali smer, vendar tu in tam tudi skrenejo s poti (If You Were There, Beware, že omenjeni 505 ter Only One Who Knows), kar bi jim prej šteli v dobro kot pa v slabo. Če še rečemo besedo ali dve o liriki – ta je ravno dovolj skrivnostna, da se giblje nekje med pomenom ter nesmislom. Kljub temu ob podpori močnih refrenov zvenijo preprosti stavki veliko bolj močno kot pa na papirju – This House Is A Circus je tipična taka. Skratka: Arctic Monkeys nam (vam) bodo še naprej všeč.
 
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.