Pozdrav iz kamniškega kotla #2

Sunbite

Sunbite

Pozdrav iz Kotla 2
Kamnik / MC Kotlovnica
14.6.2007
 
V kamniškem mladinskem centru so ob zaključku sezone pripravili trodnevni festival glasbe, delavnic, filma, likovne in drugih umetnosti, katerega prvi dan se je zaključil s koncerti kar štirih bendov z različnimi pogledi na rock glasbo, a vseeno sorodnimi karakteristikami: iskrenostjo, samosvojostjo in strastjo do glasbenega ustvarjanja.
 
Večer je otvorila lokalna mlada zasedba Nismo Sami, ki jo skorajda lahko štejemo za »kotlovniški hišni bend«, saj so člani zasedbe eni najbolj zvestih obiskovalcev in sodelavcev MC Kotlovnica. To je bil tudi njihov prvi nastop, zato publika res ni vedela kaj pričakovati. A kmalu po uvodnih rifih se je slika njihovega zvoka začela kristalizirati: floydovsko navdihnjen hard rock z deli post rockovske nežnosti in dodatki elektronike. Ni kaj, zanimiv, svež in precej čvrst prvi nastop.
 
Naslednji so nastopili Sunbite, prav tako bend iz bližnje okolice, ki ga publika širom dežele pozna že malo bolje. Skupina se je razvila v kvalitetno funk-pop-rock zasedbo in je s svojo pozitivnostjo in iskrivim zvokom dala vedeti, da ni vse v hrupu, dratarskih rifih in temnem imidžu.
 
Večer se je že konkretno bližal polnoči, ko so oder okupirali znanci Klubskega maratona iz Zasavja, We Can’t Sleep At Night. Odlikuje jih glede na mladost izredna odrska samozavest, uigranost in dodelan zvok. Skupina močno črpa iz zapuščine postpankovske scene, hiter up-beat tempo pa spremljajo indie rifi ter celo kak surf intermezzo. Franz Ferdinand Oberkrainer.
 
Pa smo jih dočakali. Glavni bend večera. Nekateri obiskovalci, ki smeri razvoja skupine niso spremljali, so pričakovali ‘stare dobre’ Moveknowledgement z brass sekcijo, neprestanim N’Tokovim govoričenjem in obilico r’n’b vajba. No, Moveknowledgement so sedaj, po tretjem albumu precej drugačni. Kljub manjši zasedbi je njihov zvok do poslušalca zahtevnejši: agresivno spletanje rocka, duba, hip-hopa in funka rezultira v temačni zvočni sliki močno dubiranih basov, old school synthov in občasnih kolektivnih eksplozij. Tekom nastopa je družba prijetno plula med različno intenzivnostjo, ki je koncert pošteno razgibala. V mislih imam predvsem vsestranskost in neomejenost: naj bo rock, dub, funk ali hip-hop, Moveknowledgement so zveneli prepoznavno. In kar je najbolj važno – zveneli so odlično.
 
Tekst: Peter Cerar
Foto: Jurij Bizjak
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.