Čudežne roke hrvaškega virtuoza

2007_05_31_maksim_mrvica_01

Maksim Mrvica, Križanke, Ljubljana, 31. 5. 2007
Vstopnice: 35 €
 
Nič presenetljivega, da 32-letnega Maksima Mrvico, sicer rojenega Splitčana, označujejo kot čudežnega dečka za klavirjem. Na klavirski predstavi, videni na odru Plečnikovih Križank, in po odzivu popolnoma polnih sedežev, je publika mednarodnih razsežnosti, uživala.
 
Prijetno zasanjan prvi del njegovega repertoarja, se je posvetil stvaritvam velikih umetnikov. Od Bacha, do Dvoøáka. In jih izvedel povsem v svojem načinu. Moderno in prefinjeno.
Ni veliko govoril. Pravzaprav le enkrat, ko je povedal, kaj bomo slišali, in izrazil zadovoljstvo, da je prvič v Ljubljani. Potem pa se je le uslužno priklanjal na vse strani. Tako, plaho. In zadržano. Kar za njegovo, na čase impulzivno igranje, ne bi morala trditi. Prsti mu po klavirju drsijo tako hitro in tako usklajeno, da se ti na čase zdi, da ga nekdo snema in drži tipko za previjanje naprej. Res.
Pianist, ki je razpet med Hrvaško in Veliko Britanijo, kjer ga čaka naslednji koncert, hkrati pa je zelo priljubljen izven Evrope. Japonci so nanj enostavno nori. In nič čudnega, da smo jih zasledili tudi med ljubljansko publiko. Poleg Angležev in Italijanov. Pa še kdo bi se našel.
Maksimova glasba je pač brezmejna, in njegove hitroprstne sposobnosti tako unikatne, da prevzamejo vse narode.
Po kratki pavzi pa smo v drugem delu slišali še nekaj daljših klasik, v katerem je predstavo od prej ponovil. S prav toliko zagnanosti in prefinjenosti kot prej. In zdelo se je, da se klavirske melodije iztekajo v noč vse prehitro. Za bis pa je navdušenim obiskovalcem namenil še kratek dodatek.
Ambient Križank; diskretno osvetljen oder in vonj po cvetočemu drevju, kjer je odmeval le Maksimov klavir, je zmotil le zunanji hrup. Nežne melodije so pač okoliški avtomobili in prepevajoči mimoidoči preglasili in večeru ukradli tisto, kar bi ga naredilo še boljšega.
foto: Samo Bešlagič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.