World jazz mix koktejl Jana Garbareka

2007_05_09_Jan_Garbarek_Krizanke_02

Ljubljana / Križanke
09.05.2007
 
Misterioznost. Lepota. Kompleksnost. Človeškost. Vse na enem mestu. Prosta improvizacija in mainstreamovski jazz z roko v roki. Sredin večer je tako izzvenel kot prepletanje saksofonov, el. in bas kitare, tolkal, činel, zvončkov, klaviatur in klavirja ter nam tako prikazal podobo sveta. Podobo jazz sveta. Glavni barman Jan Garbarek nam je postregel s koktejlom eksotičnih ritmov, vznemirljivo prodornostjo skandinavskih pokrajin in ameriških prerij ter gosposkim klavirskim instrumentarijem.
 
Že v prvih tonih je bilo moč slišati vrhunskost izvajalcev, ki se medsebojno spoštujejo. Pripravljenost na sozvenenje in izdelana vizija glasbenega soustvarjanja so jasno pokazali, da se glasbeniki zavedajo planetarne majhnosti in pomena enotnosti. Konflikti so neizbežni, celo zaželeni, a je pomiritev toliko bolj ekstatična bomba za trenutke energijskega manka.
 
Ko so tolkala zapredla v afriško-indijskih ritmih, se je saksofon umikal v umirjene, kratke tone. Klaviature so s kitarsko oprodo dodajale urbani pridih, ki je dušil revolucijo, vodil situacijo v bolj poprockovske vzorce in ustvarjal vtis nebodigatreba. Saksofon, kot neformalni vodja, je mirno dopuščal improvizacijske izlete, solistične izhode, večkrat je celo sam nagajivo dodal koščke naključnih zvočnih pripomočkov. Ko je sam prevzel pobudo, je bila slika jasna in premočrtna, magična in mistična, na momente celo srhljiva in strahospoštljiva. Njegova prevlada je ostale za trenutke sramežljivo oddaljila od epicentra dogajanja, a skupno so le našli pot, ki jo je zarisal sopran, tlakoval pa tenor saksofon.
 
V dobrih dveh urah popotovanja po zvočnih podobah različnih glasbenih kultur so nam dokazali, da vsak lahko uspešno zveni sam, a življenje je družba. Če mešanci veljajo za najlepše, zakaj bi bilo pri glasbi drugače. Oh, ta lepa zmešana družba …
 
 
Tekst: Gvido Gruden
Foto: Matjaž Škrinjar
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.