Roots in Session – Sirene so tulile…

roots_in_sessions_01

Roots In Sessions
Pomjan nad Koprom
01.05.2007
 
…je del besedila v legendarnem besedilu še bolj legendarne slovenske skupine imenovane Niet, je pa tudi realnost tradicionalnega prvomajskega reggae festivala. Kolektiv RDYO, natančneje podsekcija Roots In Sessions, so nas tokrat zvabili na svež mediteranski zrak v Pomjan, nekje nad Koprom. Po napovedih naj bi se žur začel v popoldanskih urah in trajal okroglih 24 ur.
 
Na ranč smo prišli ob sončnem zahodu in po parkirišču se je že razlegal reggae. Kot se za moje društvo spodobi, se je treba najprej spočiti in okrepčati po dolgi poti iz prestolnice. Naslednja akcija, še vedno ob zvokih reggaeja izza ograje, je bila iskanje kampa. Že kar nekaj šotorov se je skrivalo za grmičevjem na bližnji jasi, tam smo postavili šotore in počasi, v reggae stilu smo se odpravili proti festivalu; ta se je opazno prebujal. Ob vstopu na prostor sta nas razveselili dve stvari, prva je bil na flayerju omenjen sadni KUS KUS aperitiv, druga pa na flayerju neomenjena promocija OCB-jk. Prostor je bil smiselno organiziran, vendar brez kančka dekoracije. Zelo neizvirno postavljena scena. Morda bi kdo v tipično podalskem šovinističnem tonu dodal: „Ah, ženske!”, vendar na vseh podobnih dogodkih v tujini temu posvečajo bistveno več pozornosti. In tako bi bilo prav tudi tu. 
 
Pa pustimo sceno, glavni razlog prihoda je bila definitivno glasba, a žal me je prvi del večera bolela glava zaradi konstantnih siren. Ne štekam. Res ne. Meni je zelo žal, ampak zakaj sirene ob komadih, ki so luštni in plesni!? Nekdo mi je namignil, da sirene zakrijejo slabo miksanje… Ali pa je to samo posebnost ekipe RDYO? Hvala bogu je okoli 1h na oder prišel (ravno tako član RDYO) JAMirko, prevzel zvok siren in spustil obilico hitro plesnega drum’n’bass-a. To je prekrvavilo in poživilo sceno. Naslednji so za mešalno mizo prišli člani, ki tvorijo ekipo Jahfaya Sound in po Pomjanu so se razlegle jamaške vibracije, ki pa so si po mojem mnenju, četudi spontano, precej nepovezano sledile. Zato smo malo posedeli ob šanku, malo ob ognju, malo poplesali in čakali, kaj dobrega nam še prinese veter, ki je bil zelo intenziven tisto noč. Pa je prinesel še ekipo RDYO, Hempi Spirit Sound in še kaj. Prijetno presenečenje so bile trube z reggae ritmi, škoda le, da za tako zgodnjo uro niso bile bolj živahne. Le zelo vztrajne plesne duše so še teptale zemljo pred odrom, ostali pa smo chillirali ob ognju in čakali sonček. Ob sončnem vzhodu sem se podala spalni vreči naproti, kajti pred nami naj bi bilo še celodnevno rajanje.
 
Ob reggae zvokih se človeku, ko se zbudi, nasmeh kar sam nariše na usta. Še sonce se je trudilo in izza oblakov pošiljalo svoje tople žarke in ko sem se le privlekla iz šotora in razmišljala, kako bom šla po zajtrku do odra, me je kar naenkrat presenetila…TIŠINA! Konec, the end, finito. Dejansko so zaključili z glasbo že ob 11h in do 12h, ko sem le prišla na prizorišče, ni od včerajšnjega reggaeja ostalo prav nič, razen pohojene trave. Tudi pričakovanih športnih aktivnosti ni bilo. Kljub temu so se predšotorski žuri ali prebujanje po reggaejaško nadaljevali še nekaj časa, vendar le ob zvokih ptičev. In ja, sezono kampiranja smo uspešno odprli!
 
Tekst: Tjaša Janovljak
Foto: Andrej Cej

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.