Spezza cuori v Ortu

Za uporabo pisi na miha.rekar@gmail.com ali klici 041/912-061

Ljubljana / Orto Bar
Sobota, 21.4.2007
 
Ena izmed tistih pevk, ki se jo lahko označi, kot glasbenico. Ena tistih, pri kateri se lahko to še stopnjuje in označi za umetnico. To so nazivi, ki si jih rade za svoje prisvajajo razne »zadnjice in dojke« slovenske glasbene scene, ki bi se jih v najboljšem primeru lahko označilo le za pevke. Na srečo je preživela, Tinkara Kovač.
 
Pisalo se je leto 1997, ko je doživela svoj debi na velikih odrih s pesmijo Veter z juga na predzadnjem mestu (!) takratne Eme (omembe vredno: zmagovalka je bila Ðurotova naljubša igralka). Smeh in solze. Takratna deklica je dozorela v izvrstno, očiščeno, dozorelo intelektualko ter vsestransko umetnico in tako se je pokazala tudi na letošnjem Ortofestu. Z odlično izbiro pesmi in odličnim spremljevalnim bendom, ki kljub internim rotacijam vedno zadrži potrebno kvaliteto in kemijo z njo je predstavila svojo glasbeno kariero skozi katero je preživljala določene faze svoje pevske kariere – od tipične, mogoče malo trmaste upornice do politično osveščene rockerice. Je ena tistih, ki bi lahko napolnila določen klub v treh različnih večerih in vsak večer odpela druge pesmi. Tokrat nam je odpela vse tiste nekoliko bolj izstopajoče pesmi z nekaj novitetami in Tinkara je zacvetela kot letos zvončki pozimi. Lepo napolnjena intimna atmosfera Orta je le pripomogla k temu, da se je lažje čutilo odpete besede in njihovo poslanstvo. Renomirana flavtistka je pač opravila v svojem stilu: tempirano in z prefinjenim občutkom, ter kot vedno unikatno podobo. Le komplimenti.
 
Nažalost je slovenska paleta samooklicanih glasbenic veliko širša kot tista pristnih. Bili so časi, ki še bodo in artisti in artistke kot Tinkara so temelji tega.
 
Tekst: Erik Božič
Foto: Miha Rekar
 
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.