Rdeče jabolko v Cvetličarni

crvena_jabuka_15

Kdaj: 29. marec ’07
Kje: Ljubljana / Cvetličarna Mediapark
Vstopnica: 18 evrov
Polna dvorana
 
Glasba Crvene jabuke je veljala za sentiš musko – glasba, ki je pasala, ko si se zaljubil, ko si bil zapuščen, ko si bil na morju v Opatiji. Melos, ki so ga razvili, je bil edinstven in razpoznaven. Spomnim se jih leta nazaj, verjetno še iz prejšnje države, v kateri so bili tako prekleto ‘živi’ in nepogrešljivi del vsakega elementa dneva. To je bil tudi poglavitni razlog, zakaj sem si šel ogledat Jabolko v živo.
 
Prvo, kar je treba povedat je tole: koncert so prodajali kot ‘limited verzijo’ – kaj hudiča naj bi to pomenilo? Da se po koncertu ni bilo treba na vrat na nos obleči in oditi še preden so začeli Sintalovci težit? Ali je pomenilo to, da je imel koncert enourno zamudo? Ja, prav ste prebrali – enourno!!! Nekakšnih akademskih ’15’ nekako še razumem; na mnogih festivalih, ki trajajo cel dan in celo noč, ni takih zamud. Torej, koncert je namesto ob devetih, štartal ob desetih. Stvar, ki je banalna in se ne sme ponavljati.
 
Ekipa se je skozi trideset let obstoja spreminjala, vendar je njihov zaščitni znak Dražen Žerić – Žera ostal. V svojih Allstarkah in frizuri, počesani s petardo. S svojim značilnim glasom – ko na trenutke bolj deklamira kot govori. Patetika, ki sem jo ob koncertu Crvene jabuke pričakoval, ni in ni bilo – kam je odšel ta jugo feeling – ko si je mladež pulila lase, puščala solze na njihovo glasbo. Menjala se je generacija, jasno!
Obiskovalci so ‘na polno’ delovali le na največje hite, specifika Crvene jabuke je pa ravno močno sodelovanje folka v komadih. Prvi tak ‘val’ je bilo čutiti ob ponarodelem Dirlija. To je feeling, ki sem ga pogrešal!!! In tako je bilo več ali manj ves koncert – Tuga, ti i ja, Ima nešto od srca do srca, To mi radi, Bacila je sve niz rijeku so pač delali – množica je pela, bila noter; patetika jugo rocka se je pojavljala, zažarela in se izgubila nekje med nogami plešočih. Velika večina se je med koncertom pogovarjala med sabo, koncert jim je bil sekundarnega pomena; bolj ‘muzička zavjesa’ za pomigat, kot nastop ene od legendarnih skupin iz bivše naše … ko še ni bilo čefurjev, balkancev, bosancev – ko so bili Jugoslovani in nič drugega!
 
Jabuka so igrali veliko večino hitov, ki se jih je skozi leta nabralo za kar nekaj porok in ločitev. Ti znaš, Ostani, Svidja mi se ova stvar, … in v rednem delu so odigrali preko trideset komadov! Kar je po eni strani logično, ker so pesmi kratke, po drugi pa pohvalno!!! Tudi v bisu je bilo preko deset komadov. Ekipa na odru je delovala na samem začetku zmedeno in neenotno – predvsem bobnar je bil muzikalno zmeden, tudi zvok je bil prve tri komade slab … vokala premalo, preveč bass kitare. Kasneje je bend postal orientiran, vendar je bilo v komadih čutiti variacije v tempu, smešna je bila dinamika – komadi so nepričakovano iz polnega refrena padli na beton in se upočasnili. Mimogrede bi pohvalil luči, ki so bile to noč perfektne!!!
 
Najbolj moteče zame – vsi ‘stiskanci’ in hiti so bili hitri – preveč hitri – pri tem so izgubili ves šarm in velvet, ki jih je krasil …nekateri celo enkrat hitrejši!! Romantične klaviature in nalezljive kitare niso v hitrejših tempih dosegale originalne izraznosti. Čera s cigareto v roki je postal bolj pripovedovalec, kot pevec – ali so to leta??? Višje lege ga mučijo, velikokrat jih niti ne odpoje, proti koncu pa je tudi osnovne lege pel stežka ali pa v neki čudni štimi, ki je delala pesmi … smešne.Malo smešno je bilo tudi videti ljudi, ki so po rednem delu zapuščali dvorano – kar lepo se je spraznila. Sam to pripisujem pozni uri, oziroma zamudi. Druga pohvala gre tudi natakarjem, ki so prva liga in se znajo zabavati kljub gneči.
 
Torej, Crvena jabuka je sicer res ‘razprodala’ Cvetličarno, feeling opisan zgoraj pa je izostal. Kje so tisti časi, ko se je na take velikane kot je Jabuka folk rezal žile … koncert torej ni bil nič posebnega, res pa je da je bilo Crveno jabuko lepo videti po dolgem času v ‘našem komšiluku’.
 
Toži se mi po starih časih jugo rocka, da!!!
 
 
 
                                                                 Tekst: Dragan Babuder
Foto: Živa Lovšin
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.