Ramzes je bil, Jürjovo je – enajstič zapored

jurjovo07_22

Kino dvorana Videm, Sveti Jurij ob Ščavnici
Petek, 20. 4. 2007
Vstopnina: 5 €
Lokalni godbeniki Dežurni krivci so se tokrat še enajstič zapored lotili praktično edinega (alternativno) rockovsko obarvanega glasbenega dogodka na lokalni ravni. V goste so povabili precej posrečeno kombinacijo glasbenih skupin: reških burkežev Let 3 si ne bi mogli želeti v boljšem trenutku – atraktivna in zanimiva zadnja plošča, slovenska medijska klima, v katerem ima (humorna)kritična misel vedno manj prostora in se ji sistematično počasi pušča kri ter spretno cenzurira, rastoči patrio-nacionalizem, ki se opira na sovražne in hujskaške puščice, ki jih politika ter nje vazali spretno streljajo proti našim južnim sosedom in še komu z nepravim tenom, ter za konec še lapsusi, ki so se dogajali okrog Let 3 v zadnjem času (njihov nastop na slovenski nacionalni televizijski postaji, koncerti v Bosni). Ljubljanski Frozenchild še vedno promovirajo lani izdani prvenec, domačini pa napovedujejo smernice za prihajajočo tretjo ploščo, duet Kweefpossum je bil tokratni predstavnik prekmurskih zarotnikov, navezo in prijateljevanje s sceno iz Bistrice ob Sotli pa so tokrat zastopali mladci Psihiatrija, ki so razdevičili tokratno fešto.
 
Gosti so začeli okrog pol desete ure in so kot prvopodpisani imeli nekaj začetnih težav z zvokom, ki jih je pa »tenski tohnik«Ó uspel kmalu ukrotiti, tako da so ob podpori publike, tudi svoje, ki tradicionalno z avtobusom obiskujejo Jürjovo, dostojno predstavili lastno ustvarjalnost – všečen instrumentalen avtorski hardrock. Po slabih tridesetih minutah Psihiatrije je bil oder na razpolago prekmurcema Kweefpossum, ki ju je spremljalo že malo več ljudi. Stoična poza Janisa (kitara, vokal) ter malo bolj energičnega, ampak zaradi narave instrumenta tudi stoičnega Ivorja (bobni), je optička varka kričečemu in surovemu hrupu, ki ga proizvajata. Rock ‘n’ roll. Okrog enajste so malo bolj temačen hard rock in prvenec Birth predstavili Frozenchild, ki za razliko od pred-nastopajočih niso imeli pod odrom večine v svojih.
 
Sledili so domači Dežurni krivci. Na domačem teritoriju se slednji znajdejo odlično. Pošten, neposreden ter energičen nastop je pravilo, nikoli ne manjka Leonov (kitara, vokal) humor, ki je tokrat ob že nepogrešljivem »Piti, piti pa ne popistiti« navrgel še kakšno zgodovinsko o Ramzesu ter črvu in podobno. Godle so se pretežno skladbe iz zadnjega albuma Kakor človek (DK Records, 2003), predstavili so pa tudi nekaj novih skladb, ki še čakajo na diskografsko realizacijo. Kot gostja se jim je na odru ob pesmi Shot pridružila tudi Melee iz Psycho Path.
 
Po Igorjevi (bobni) napovedi so na oder prišli zelenjavno-sadni Let 3, ki jih tokrat v naši rajnki ni omejeval noben institucionalni cenzor. Dvorana je bila dokaj polna že ob Dežurnih krivcih, Let 3 so pa jo še dodatno napolnili, kar pomeni nekje med 600 in 700 ljudmi. Za začetek v skafandrih so predstavili skladbe z zadnjega albuma, po rošadi kustumov pa so posegli še po starejših skladbah, tako da je bilo slišati vse od droge do mačkov v žaklju. Let 3 se na Jürjevanju očitno počutijo precej dobro, saj so bili tokrat tu drugič. Na odrski performans se je impulzivno ter doživeto odzvala tudi publika in žur je dosegel vrhunec.
 
Enajsta verzija rock festa, tokrat prvič v evrskem režimu (domača blagovna znamka bio-špricarÓ se tokrat v egoistični obliki sploh ni dala dobiti in si moral nujno poseči po dvojni izdaji – ker lahko med neveščimi posla rezultira v tem, da človek, če parafraziram krivce, sam sebi postane tujec) je verjetno bila ena izmed najboljših edicij, vsaj med tistimi, katere sem sam obiskal. Polna dvorana, odlično vzdušje ter doživeti odrski nastopi so dober obet za naslednje leto. Obetaven pa je bil tudi pogled na mlajšo generacijo publike, med katerimi je moč opaziti potencialne prihodnje nosilce lokalne mladinske alternativne kulture ter predvsem delovanj znotraj nje.
 
Tekst in foto: Matjaž Jaušovec

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.