Defektni v hiši

Dunmore 10

Simon Dunmore
Samsara / Maribor
23. marec 2007
Vstopnina: 6 EUR v predprodaji in 9 EUR na dan dogodka
Vzdušje: defected all the way, v najboljšem možnem smislu!
 
Že dolgo je tega, kar so nas iz partija pregnale prižgane luči in ugasnjena glasba. Že dolgo je tega, kar smo zapustili prizorišče ob taki uri, ko ostalo ljudstvo že hiti po sobotnih nakupih in skoraj smo že pozabili kako je po partiju iti na prvo pravo jutranjo kavo. Tokratno sobotno jutro je obudilo nostalgijo po času, ki smo ga, odkar smo zakorakali v zgodnja dvajseta in hitimo proti tretjemu desetletju eksisence na tem planetu, že skoraj pozabili. In kaj za vraga je botrovalo temu, da so nas v soboto zjutraj iz Samsare dobesedno pometli? Dober house! Kaj pa drugega…
 
Simon Dunmore je lastnik založbe Defected, ki bdi nad imeni kot so Barbara Tucker, Bob Sinclair, Martin Solveig, Junior Jack, Masters at work itd. Impresivno mar ne? Nedvomno gre za enega izmed t.i. „globalnih igralcev“ na sceni, saj prej omenjeni precej očitno vlečejo niti, postajajo legende in kreirajo tukaj in zdaj house produkcije. Sam lastnik morda ni tako zelo izstopajoče ime, pa vendar se je izkazal in zdaj je jasno, zakaj je založba tako uspešna, njen šef namreč dela z dušo in srcem. Takih šefov pa je žal premalo.
 
Petkov večer se je začel z ogrevanjem rezidenta Sida Templerja, ki nam house streže tudi vsako „navadno“ soboto v Samsari. Ogrevanje je vžgalo in gramofone je kmalu prepustil Simonu Dunmore-ju. Takoj, ko se je pojavil, je bilo slišati vpašanja: „Kaj pa Aleksij dela tu?“ in glej ga zlomka, gospod Dunomre res močno spominja na našega Aleksija. Ampak (na srečo) samo vizualno. Njegov repertoar je bil zelo aktualno housey, celotno predstavo pa je diktirala močno poudarjena, izrazita in energična bas linija. Užival je. In mi z njim. Zavrtel je nekaj večnih, ki spet postajajo aktualne(Big love-Pete Heller), nekaj zimzelenih, ki vedno vžgejo(Smack my bitch up-Prodigy) in nekaj takšnih, ki smo jih vzljubili šele nedavno(The cure and the cause-Fish go deep). Češnjo na smetano večera je postavil DJ Om in postregel s tako glasbo, da kar nismo mogli domov. Kljub temu, da so nas naše noge in drugi deli telesa vztrajno opominjali, da nismo več v najstniških letih, da bi si žuranje do resnično jutranjih ur, še lahko privoščili…in kot že zapisano, domov smo šli s prvimi potegi čistilke z metlo, ob prižiganju luči in ob neizpodbitnemu izklopu glasbe. Tako kot včasih. V dobrih starih časih.
 
Samsara tokrat sicer ni pokala po šivih, kar je dobro. Prijetno zapolnjeno je bilo večje plesišče, kar je omogočilo normalno dihanje, plesanje in resnično uživanje ob dogodku. Atmosfero večera lahko mirno označimo kot fatastično. Mariborski klub zna gostiti imena takega kova, ambient je več kot primeren in svojo noto dogodku dajo tudi ljudje, ki ga na Štajerskem očitno znajo zažurati. Tudi do jutra, če je to potrebno(beri: če je house dovolj dober in če nam noge prej ne odpadejo).
 
Barbara P.
Foto: Maya

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.