Zoran Predin: Čas za malo nežnosti – koncert za zaljubljene

predin07_17

Ljubljana, Cankarjev dom, Gallusova dvorana, 9. 2. 2007
 
V dnevih pred svetovnim dnevom zaljubljencev se koncerti vrstijo eden za drugim. Večina jih je le spretno obrnjena voda na mlin glasbenikov, ki iščejo zaljubljene duše. Katerega obiskati, da boste za svoj denar dobili kvaliteto in ne le romantičnih izlivov z odra?
Pravzaprav ste za to, če ste ga zamudili, že malo prepozni. Zoran Predin je namreč pretekli vikend (9. in 10. 2. ) pripravil dober, a ne osladen glasbeni program, ob katerem, kljub ljubezenski tematiki, ni bilo bojazni za preveč osladnosti.
 
Ljubezen je eno najlepših čustev, je takšna, da iz ljudi najlažje zvabi določene občutke, ki nas včasih pripravijo do tega, da delamo stvari, ki jih sicer nikoli ne bi. Ljubezenske zvijače, metuljčki v trebuhu in norost v glavi. Kaj pa, če ljubezen prevladuje v glasbi? Zagotovo si mislite, en kup posladkanosti in klišejskih rim, ob katerih včasih postane kar slabo.
No, običajno bi bilo tako. A ker pišemo o valentinovem koncertu prekaljenega mačka Zorana Predina, ki je na tokratni 12. tradicionalni koncert v ljubljanskem Cankarjevem domu povabil kup zanimivih glasbenih imen, se je vse skupaj razvilo v prav prijeten glasbeni večer.
Številčna ekipa – ArtBiro Quintett in gostje godalni kvartet Fiasco (povprečno je bilo na odru preko deset glasbenikov), podkrepljenih z dvema backvokalistkama, je v uvodnem delu koncerta začela z igranjem na ljubezenske note, za poseben pridih opernega vzdušja pa je poskrbela odlična altistka Mirjam Kalin, ki je z Zoranom odpela nekaj pesmi, ki so sicer kot plod sodelovanja zapisane tudi na nosilcih zvoka, na Predinovi zadnji plošči.
Predstavili so se nam tudi njegov sin Rok s skupino Libido, ki so odpeli nekaj svojih pesmi; posebej zanimiva je Mesto duhov. Sicer mlada naveza, ki si utira pot na slovenski glasbeni sceni je prav gotovo na svoj način povezana s Predinom, saj gre čutiti, da so besedila, nastala izpod Rokovih prstov, vsebinsko močna in zanimiva, njegov vokal pa prijetno spominja na očetovega, vendar ravno zaradi benda na odru dobi svoj priokus drugačnosti.
Če je prvi del koncerta bil prijeten, se je po 15-minutni pavzi razpletel v pravo malo zabavo.
Prej bolj zamaknjeno poslušanje lepih pesmi in navali smeha ob pripovedovanju Zoranovih prigod in šal, na tisti malce provokativno-ironičen način, je sedaj zamenjalo prepevanje. Z navdušenjem smo se spomnili na »Zadnjo večerjo«, »Zarjavele trobente«, »Praslovana«, ki se štejejo med njegove najbolj znane pesmi, ki so dobesedno ponarodele.
Prav simpatično se je koncert končal s prihodom cele ekipe na oder, čisto na koncu, po bisu, pa zaključil z »Mentol bonbonom«.
Čeprav so prepevanju bolj namenjene njegove starejše uspešnice, so mi najbolj v spominu ostale tudi »Vse je tvoje« ob spremljavi Mirjam Kalin, »Pražen krompir« in »Pridi k meni«.  
Dodobra zapolnjena, sicer ne razprodana Gallusova dvorana v Cankarjevem domu, je prav zagotovo bila z glasbeno predstavo zadovoljna. In ušesom prijazna, saj zvok tu ni muka za ušesa, ampak se končno lahko sliši vse instrumente.
Prepričana sem, da Zoran Predin še zdaleč ni zaključil s serijo valentinovih koncertov. Ker ljubezen je in bo vedno zanimiva. In če jo kdo opeva na način, kot ga pozna on, malo prikrito, metaforično in včasih ironično – potem kljub temu skomercializiranemu prazniku zasluži pozornost.
Čas za malo nežnosti torej od mene zagotovo dobi pozitiven predznak.

 Nina Jenko

foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.