Zmajev rep – Konstanta je spremenljiv(k)a

Zmajev rep - Konstanta je spremenljiv(k)a

Zmajev rep – Konstanta je spremenljiv(k)a

Teden prej sem bil na njihovem koncertu, kjer so predstavljali nov material. Bili so tako iskreni v glasbenem smislu, tako inovativni v dialogu med sabo. V intervjuju, ki je pred nami, se mi je vsa ta inovativnost in iskrenost pokazala tudi v obliki besed, ne le not.Ob vroči čokoladi se mi je pridružil Jošt Drašler, petindvajset odstotkov benda. Bil je intervju in bil je ‘babji’ klepet. Nastal je zelo zanimiv pogovor …
 
 
Občutki zdaj, ko se je promocijska turneja začela? Za vami je nekaj »špilov« … 
Fajn, pozitivno presenečeni nad obiskom do zdaj.Turneja je nekje na sredini; do zdaj smo imeli približno pet špilov – MIKK Murska sobota, Jazzy Postojna, Črnomelj,…
Kako se nov material obnese v živo? 
Kot sem rekel, smo pozitivno presenečeni, glede na to, da veliko ljudi pravi, da naša glasba ni ravno za vsako uho. Vsi pa, ki našo glasbo poznajo, so pozitivno presenečeni nad igranjem v živo, saj je tudi vizuelna komponenta našega benda kar pomembna – ne gre za nobene posebne nastope ali performanse. V živo se sliši glasba sama bolj živa, privoščimo si lahko glasbene ekscese, igramo bolj trdo in tudi tvegamo bolj.
Koliko je potem v glasbi (živem nastopu) improvizacije? Je ta stalnica na vaših nastopih? 
Je stalnica; postavljene imamo forme komadov, teme se odigrajo …potem pa imata kitarist in klaviaturist v svojih partih čisto proste roke. Trajanje takih partov je pa čisto odvisno od feelinga oziroma koliko ima pač kdo za povedat tisti dan!
Mogoče zlizano vprašanje – kdo sploh so Zmajev rep??? 
Hmmm …to je ekipa štirih ljudi, ki je začela ustvarjati pred devetimi leti v Bistrici ob Sotli. Bili smo totalno neobremenjeni brez kakršnih koli glasbenih referenc, vzornikov. Že v osnovi je šlo za neko izpovednost, iskreno podajanje glasbenega materiala. To je bila in ostaja iztočnica Zmajevega repa.
Ste band, ki nikoli ni igral coverjev oz. priredb – takoj ste začeli z avtorsko glasbo. Kaj je prednost te ‘politike’? Obstajajo sploh slabe strani? 
Dvomim, mislim, da jih ni. dolg razmislek …Mi kot skupina smo imeli jasne cilje – prišli smo, se dobili in igrali. Prednost; če delaš na tak način kot mi, potem rata, kar je pač ratalo nam. Smeh Jasno je, da nismo izolirani od sodobnih zvokov – to je nemogoče.Vsak posameznik je doma poslušal glasbo, ki mu je sedla – vsak je imel svoje reference. Skupek vseh štirih pa je naša glasba. Če začneš s coverji, te močno determinirajo, da greš kasneje težko iz vzorcev, ki jih ponotranjiš že v osnovi.
Koliko je na vašo glasbo vplivala ‘šompeterska’ šola? (Šompeter je staro ime za Bistrico ob Sotli op.a.)  
Šompeter je vplival na nas preko te odmaknjenosti – margine. Vsi vemo, kje je Bistrica ob Sotli. Za primerjavo – najbližje mesto stoji 24 km od nas! Pomembno pri tem je, da imamo tam klub, da smo se od nekdaj z drugimi bendi tam dobivali, izmenjavali mnenja, posnetke, ideje,… Pri nas obstajajo štiri skupine, ki so vse alternativne in zelo svojstvene. Podajajo lasten material, ni strogih navezovanj na bilo kaj v glasbenem smislu. Pri nas je taka …ugodna klima. Nobenemu sicer ni blazno komercialno gledano uspelo – kar bi bilo tudi iluzorno pričakovati, ker vemo kaka je situacija v glasbenem svetu, kakšna je založniška politika. Prostora ni za take bende, ki hočejo kaj novega povedat. Tak bend ni rentabilen, se ne prodaja, bla bla bla, … Šompeter je vplival, ja. Seveda pa tudi naš klub Metulj. Imeli smo zelo pester program v našem klubu. Zmajev rep je veliko igral v začetku tega tisočletja po Sloveniji, kjer smo spoznavali nove bende in jih vabili v naš klub. Odzivi so bili dobri, ustvarili smo si neko bazo ljudi, ki so pripravljeni igrati za …potne stroške v bistvu.
Secirajmo vašo glasbo …popredalčkajmo jo! 
Naj na primer vzamem bende iz Šompetra – vsi so dokaj različni. In, če bi vzeli Zmajev rep za referenčno točko …Zmajev rep igra instrumentalno glasbo, pri Repu nikoli niso bile vidne posledice ali vplivi, npr. grungea. Če pa se že moramo opredeliti, čeprav glasbeniki neradi to počnemo, ker je o sebi težko govoriti o svojih umetniških izlivih. Jazz naša glasba vsekakor ni, rock v klasičnem pomenu tudi ne …po mojem gre za poezijo jazza in rocka. Dosti je čisto svobodnih elementov, instantnega komponiranja na odru – to je združeno v eno; v Zmajev rep …V Zmajerepovstvo …to je gibanje…smeh
Hecam se, težko, težko predalčkam. Res pa je, da zadnje čase poslušamo vsi veliko jazza. V naši glasbi sicer ni klasičnega swing jazz ritma, groova, prav tako ni akordnih ‘progrešnov’, ki so za jazz značilni. Precej rokerski sound, Rhodesi, progresiva,…
Glede na vse do zdaj povedano – je med mlajšimi interes do poslušanja take glasbe. Jih težko vidiš kot potencialne poslušalce take specifične glasbe Kako oni gledajo na vas? 
Mi smo nad odzivom presenečeni. Kaj pa vem, mogoče so pa krivi tisti piri, ki so jih zaužili prej …verjetno jim je všeč; jaz ne vem, kako gledajo na zadevo oni. Verjetno najdejo v glasbi ščepce, ker predstavljamo široko polje glasbe – in jim zadogaja. Iz tega motiva izhajajo in potem zaplavajo kot ribice v vodi. Mogoče čutijo na odru iskrenost…Težko sodim, kaj čutijo.
Če sem idealist, če sem glasbeni romantik – kar sem – glede na to, kaj počnem, mislim, da interes je. Odzivi so nad pričakovanji, kul. Ni pa odziv tak – huge, da bi lahko v trgovini prodal 500 plošč.
Gremo malo k jazzu – glede na to, da si referenca za to …je jazz danes subkultura? 
Jaz mislim, da ni. V klasičnem pomenu besede. Po drugi strani pa – lansko leto so bili na Metelkovi krasni jam sessioni, kjer so se ljudje dobili in jemali. Brez jazzovskih form, standarda; lahko bi rekli ‘gverilski jam’. Sčasoma je prihajalo vedno več ljudi, ki so se iniciirali v tem obredu – v tem primeru pa je jazz subkultura. Glede na to, kar se pa dogaja v Jazz klubu Gajo, jazzy na moremo uvrstiti med subkulturo. Po mojem je zelo pomembno, v kakem okolju se pojavlja. Čeprav tudi v urbanih klubih pogrešam malo več odkrivanja inštrumentov, glasbenih vsebin, form, … Dobri jemi se zadnje čase dogajajo tudi v slovenskem etnografskem muzeju.
Glasba za novo ploščo Sanje podob je bila posneta v domači ‘kuhinji’. Res zato, da se ne bi izgubil primarni feeling skladb, če bi album snemali v studiu? 
Sigurno. Doma se dobro počutimo, nismo bili obremenjeni. Če greš v studio si takoj, ko tja vstopiš, pod stresom. Postavljaš opremo, ne veš, kako bo zadeva izgledala, kako boš zvenel, se boš sploh slišal, …Če si v utesnjenem placu, nimaš nekega osebnega prostora – odpoveš. Jaz osebno v takem utesnjenem placu ne bi mogel igrat. Pa tudi finančno se splača doma snemat, glede na to, kako musko igramo, si lahko predstavljaš, da si vrhunskega studia ne moremo privoščiti. Definitivno pa to ni razlog, da smo snemali doma.
Sanje podob – nova plošča …kaj več o njej. 
Ploščo smo posneli v dveh sešnih. Snemali smo v bistvu dva dni. Vmes seveda ni bilo pijančevanja! Posnetki so stvar prvih, drugih ali tretjih takeov. Šlo je za izliv vsega, kar se je dogajalo v nas, okoli nas. Ploščo enostavno moraš posneti, da greš lahko korak naprej, da zacementiraš stopničko in imaš potem jasen, svež pogled na horizont. Potem vidiš stvari, ki jih mogoče nisi videl, ker si ustvarjal to ploščo!
Glasba značilna za Zmajev rep je instrumental. Kaj vas je prepričalo, da vokal vaši glasbi ni potreben? 
Dobro vprašanje. Besedila je pisal izključno Ruda (kitarist op.a.).On se je izpel, izgubil je to …imel je ustvarjalno krizo. Potem smo bili primorani delat glasbo brez tekstov,nato smo imeli že dva komada brez besedil. Ruda se je lotil pisat tekst čez muziko. Vendar nas je na koncu glasba sama pripeljala do tega, da besedil ne rabimo – forme so ratale tako kompleksne, da bi kakršno koli nalepljeno besedilo delovalo kot mašilo. Potem se vprašaš – kaj ni to dovolj – zdaj smo postali primarni. Instrument je lahko blazno liričen, če ga znaš v določenih glasbenih formah uporabit.
Nadgradnja prejšnjega vprašanja. Kako potem človek izbere ime za komad, če je ta instrumentalen? 
Jaz osebno dam skladbi prvo naslov, šele potem začnem pisati. »Begne« npr. je bil ustvarjen v Begunjah. Pesem »Oprostite« je na začetku imela celo vokal! Ampak kot tak ni zvenel. Komadi pa nastajajo spontano. Res pa je, da kot skupina dajemo naslove komadov, ko so ti precej pogreti in jih je treba vreči na plato. »Mravlje« npr. so iz teksta neke pisateljice, ki nam je bil zelo všeč – v bistvu je šlo za magistrale; kritično besedilo …glej, tega sploh ne poudarjamo, pa je pomembno. Šlo je za družbeno-kritično besedilo, katerega magistrale so se glasile Mravlje.
No, potem mi pa povej, kdo je Tara Didlova??? (naslov ene od pesmi op.a.) 
Tara Didlova je komad, ki se je sprva imenoval Ta-ra-didl-dadl-didl-da. Gre za zloge prvih osmih tonov, ki se odigrajo v komadu. Naslov je pač posledica! Radi imamo ženske naslove … 
 
Od kod potem ime benda? 
Vidiš, to sem pa pozabi …Gre za ozvezdje, ki se nahaja med velikim in malim medvedom. Zmajev rep je zadnja zvezda tega ozvezdja. Ne vem, točno kje je …ne me držat za besedo, ker ne vem točno. Mislim, da je pomen te zvezde; predstavlja stvari, ki jih nisi uresničil v prejšnjem življenju. Mogoče predstavlja ta zvezda odprta vrata, da to realiziraš tukaj in zdaj.
Baje izhajate iz rokerskega okolja. Vaš prvi izdelek Ogenj je precej ‘rokčina’. Kdaj vam je kliknilo na jazz? 
Enostavno smo se začeli spreminjat, drugačna glasba nas je začel zanimat. Že, ko smo ustvarjali Ogenj …ne, takrat smo še verjeli vanj…smeh… pač spreminjamo se, s kameleonstvom se ne obremenjujemo! Naj nam očitajo karkoli. Zanimala nas je drugačna muzika …rokčine ne moreš izvajat, če nimaš močnega besedila, jasnega vokala.
Konstanta je spremenljiv(ka); stavek, ki vas spremlja povsod. Kaj pomeni – že štiri leta iste face … od rocka ….do jazza??? 
Seveda! Permanenten stavek, ki velja za naše obdobje, tudi za naprej …Ne obremenjujem se, kaj smo bili, kaj bomo in predstavljamo to, kar smo trenutno. Konstanta je spremenljiva …kaj pa jaz vem …gre pač za besedno igro…
 
 
Bodoči koncerti:
1.marec’07 – Gromka, metelkova Ljubljana
24.marec’07 – MC Podčetrtek
Info:
                                                                                    Dragan Babuder
 

Povezani članki:

Značke: