To surf and protect

Bananas08

Ljubljana / Orto bar
Petek, 16.02.2007
 
Ugotovitev včerajšnega dne: ob melanholičnih trenutkih priporočam surf. Je easygoing in odpelje stran, misli odnese na valovih in nato tokovi poskrbijo, da se ne vrnejo več v isti zaliv. Tako nekako sem jaz doživela včerajšnji koncert. Realna slika je malce manj zasanjana in valovi niso bili tisti pravi, mogočni, da bi to čisto držalo. Fantje so zajahali val, vendar ga niso obdržali prav dolgo. Mlada, simpatična zasedba je sicer napolnila Orto klub in tudi sami so bili po besedah basista presenečeni. Z odra je vejal optimizem in videlo se je, da so bili navdušeni. Tudi v njihovi glasbi se je to čutilo, kar je vrednota, ki pomeni v glasbi zelo veliko. Škoda je le to, da niso valov izkoristili bolje (ponesli nek rif v višave ali naredili ekstazo ali kaj takega). Tudi publika se ni preveč ogrela in razen rahlega pozibavanja kaj več ni bilo opaziti. No, morda se je komu v ozadju trgalo, ampak do prednjih vrst take eksplozije ni bilo čutiti. Na koncertu so nam predstavili tudi ‘ta nov’ komad in ‘čisto ta nov’ komad. Slednji mi je bil bolj všeč kot večina prejšnjih. In od tu naprej, v sklepni polovici koncerta, se je skupina malce bolj ogrela in se celo dalj časa obdržala na valu. Kar je bilo zelo pohvalno, vsaj v mojih očeh, ker sem si želela pregnati melanholijo, začutiti mivko med prsti, vroče sonce in pogled na tista lepa telesa, ki obvladujejo morje… Surfrock je asociacija na tiste neskončne plaže, ki se vlečejo ob zahodni obali ZDA. Basist je tekom celega večera poskrbel za stik s publiko in nas pripravil, da smo eno pesem pospremili tudi z glasnim KE-BAP vložkom. Dodatek k instrumentalni glasbi. Poleg tega je večji del koncerta igral bas kitaro le na eno struno, saj se mu je ena strgala, nove pa mu žal ni uspelo namestiti.
 
Ob koncu koncerta so razveselili občinstvo in razdelili lepo število majčk s sloganom, ki kot naslov krasi tudi tale sestavek. Po aplavzu so, kot se spodobi, zaigrali še eno pesem, z zamenjanimi inštrumenti. Tako je basist poprijel za ritem kitaro, ritemkitarist za solo kitaro, bobnar za basko, solo kitarist pa se je vsedel za bobne. Seveda sklepna pesem ni bila kar tako in je bila res skrbno izbrana, šlo pa je za prvo iz vesoljnoznanega Pulp Fiction soundtracka. In odšli smo domov z mivko v čevljih.
 
Tekst: Tjaša Janovljak
Foto: Matjaž Tančič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.