Gal in galeristi – Fetiš

Gal in galeristi – Fetiš

Gal in galeristi – Fetiš

2006, Nika
 
Zaključek (z)godbe Olivija, ki je naša ušesa razvajala ob zvokih Brez sramu in brez strahu ter Kadar sva sama, če izpostavim samo najbolj znana hita, je v slovenski glasbeni prostor prinesel novo zasedbo Gala Gjurina s posrečeno izpeljanko Gal in galeristi, prvi mesec novega leta pa prvi album s še bolj posrečenim naslovom Fetiš. Ta se namreč nanaša na dojemanje glasbe v današnjem času, kjer so mersko enoto števila preposlušanih glasbenih plošč zamenjali megabajti, ki pa v dosti primerih ostanejo zgolj prenešeni in nekonzumirani.
 
Kakorkoli, že spisek uporabljenih inštrumentov na albumu nam da slutiti, da gre za glasbeno pisan multižanrski konglomerat, kjer komadi (ne)opazno in spretno prehajajo od všečnega popa, trdega rocka, zahtevnejšega jazza, nekoliko pozabljenega šansona do narodne meje zabrisajočega etna. Svojevrstna kompozicija Gala Gjurina v vsakem trenutku združuje pravi zvočni vrelec raznobarvnih zvokov, izvabljenih iz neskončne inštrumentalne palete, vseeno pa vsakemu inštrumentu nudi dovolj manevrskega prostora za trenutno, nekoliko bolj izstopajočo vlogo, ki izpostavi mojstrstvo posameznih članov oziroma gostov. Nevsakdanja besedila vsakdanjih dogodkov, ki so ujeta v arhaično-moderen zvočni hibrid, občasno asociirajo na poezijo (uglasbitev le-te nam ponuja Galov Projekt Mesto), s tem pa mislim odpirajo mnogo poti za samosvojo interpretacijo.
 
Fetiš tako na inštrumentalni kot besedilni ravni kljub spoju resnejših, v sami osnovi nekoliko zahtevnejših žanrov, ostaja na ravni ušesom prijaznih zvočnih vzorcev, kar vsekakor rezultira k originalnosti in nadpovprečnosti.
 
Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.