CRY Billy in Rocka BABY

Cry_Baby_11_foto_Bostjan_Tacol

Cry Baby
Ljubljana / Orto Bar
3. februar 2007 ob 22h
 
CRY Billy in Rocka BABY
 
Ste vedeli, da je rockabilly glasba in kultura edina, ki je nastala izključno zaradi zabave in nima v ozadju nikakršnih pričakovanj, načel in političnega sran…
To je v soboto, 3. februarja 2007, s svojim koncertom potrdila skupina Cry Baby. To ime ponosno nosijo Jure Lenarčič (vokal in ritem kitara), Bine Volčič (solo kitara), Aleš Osterman (stand up bas) in Urban Ropotar (ki ropota na bobne). Cry Baby je mlada skupina (tako po starosti članov kot po njihovi skupni zgodovini), katere prioriteta ni pisanje avtorskih komadov, ampak zabava ob preigravanju legendarnih. Imajo pa že velik krog oboževalcev (jaz nisem izjema), ki komaj čakajo na prvi demo posnetek!
 
To soboto so fantje poskrbeli ne samo za dobro glasbo, ki že sama po sebi na usta privabi nasmešek in iz nog napravi dve podivjani zveri, k ju nihče več ne more ukrotiti. Poskrbeli so še za dodatno zabavo in sicer tako, da so oživili samega Kralja Rock`n`Rolla. Pomanjšani »Elvis« je prišel na oder v vsem svojem blišču, ves v črnem usnju. Usnjeni škornji, usnjene oprijete (!) hlače, usnjena jakna in seveda bleščeča črna frizura, kakršna se za tovrstnega glasbenika spodobi. Kljub temu , da je ravokar vstal iz groba in »da mu je v grlu ostalo še malo zemlje« (citiran Juretove besede), je svojo vlogo uspešno odigral. Celo nekaj ženskih pogledov je ujel med svojim premiernim nastopom po smrti. Nobena pa se ni nezavestna zgrudila na tla, kar je bil nemalokrat pojav pri nastopih živeega Elvisa. Tudi ko ga je nadležna zemlja, s katero je bil tako dolgo pokopan, požgečkala v grlu, ga je Jure uspešno rešil z back vokalom.
 
Druga zvezda večera pa je bil nedvomno Jonny Cash. Sicer ni bil fizično prisoten (tako kot Elvis), ampak so njegovi komadi (po mojem) zavzeli kar tretjino play liste. Morda vpliv nedavno posnete biografije Johnnyja Casha Walk the line, ki je vsem, ki so si ga ogledali (kljub izrazito ameriški izvedbi),še dodatno približala njegovo glasbo. Stavim, da so jo fantje videli (vsaj enkrat).
Da pa mojega naštevanja zvezd ne bi bilo prehitro konec, naj omenim še LoZa, skladatelja in kitarista skupine Eight Bomb (v kateri prav tako igra Jure Lenarčič). LoZ je za Cry Baby napisal komad __________________. Preden so omenjeni komad zaigrali je prej »nezainteresirani« LoZ takoj, ko je zaslišal svoje ime, prišel iz ozadja v prvo vrsto in ponosno poslušal izvedbo. Juretov nastop s Cry Baby je bolj samozavesten in sproščen kot nastop z Eight Bomb. Verjetno zato, ker pri Eight Bomb igra zahtevnejšo glasbo. Na splošno so fantje zelo sproščeni na odru. O tremi ne duha ne sluha in tudi svojih napak se ne bojijo. Ko so »ukrivili« konec enega komada, so iz tega naredili foro in ga preprosto zaigrali še enkrat.
Nekje na sredini koncerta se je od nekod pojavila južnoameriška zastava, ki – poudarjam – tu nima nobenega drugega pomena kot slaviti začetek rockabilly glasbe. Rockabilly se je namreč sredi 50. let prejšnjega stoletja tam prvič pojavl in oblikoval iz country-boogie glasbe, hillbilly-ja, rithem & blues-a …
 
Da bi bilo vse skupaj zares popolno, so za poslovilni komad izbrali Dixieland. Vsa publika je pela. Najbolj sentimentalnim bi se lahko utrnila solza. Zakaj takšen slavnostni konec? Morda je to zadnji koncert Cry Baby v taki zasedbi. Bojda, da kitarist Bine odhaja v Francijo na izpopolnjevanje v kuharskih veščinah. Ko se vrne, bodo mogoče koncerti od Cry Baby zraven še gostije, nikoli se ne ve …
Nina Kononenko
Foto: Boštjan Tacol

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.