We Can’t Sleep At Night in Zmajev rep v M.I.K.K. – u

zmajev_rep_01

Murska Sobota, M.I.K.K. -ov klubski prostor
Sobota, 27. 1. 2007
Vstopnina: 3 €
Tokrat sta se v Murski Soboti predstavili dve žanrsko precej različni skupini. Trboveljski mladci We Can’t Sleep At Night stavijo na reinterpretacijo punka ter ostrega in enostavno zastavljenega rock ‘n’ rolla, ki je bil propagiran kot pust punk, Štajerci Zmajev rep pa gojijo, za naše kraje ter slovensko alternativno glasbeno sceno na sploh, bolj nekonvencionalen, če že kdo hoče tudi resnejši pristop k muziciranju. Torej žanrsko dve povsem nekonsistentni skupini, ki vsaka po svoje odstopata od M. I. K. K. – ove programske sheme in usmerjenosti.
Mogoče so se tudi zaradi tega le redki, med sicer ne tako maloštevilno publiko, pomaknili čisto pred oder. Večer so okrog enajste ure otvorili We Can’t Sleep At Night, ki so se v približno eni uri nastopanja solidno odrezali. Prepričajo predvsem s sproščenostjo in energičnostjo, s kričečnostjo izstopa (za nekatere precej moteč) vokal. Pikolovci bi jim mogoče očitali tehnično nedovršenost in preprostost (strukturno gledano se skozi vse pesmi vleče neka rdeča nit oziroma osnova, okrog katere so s posameznimi aranžmajskimi odstopanji zgrajene posamezne skladbe), kritika bi letela tudi na veliko napako pri zadnji pesmi, ko so se zaradi napačno izvedenega sola na kitari (tehničnih težav?) celo ustavili – vendar se tudi iznajdljivo rešili in nadaljevali. Kakorkoli že, sproščen in neposreden prikaz retro punka. Všečno.
Zmajev rep so na tokratnem koncertu predstavljali nedavno izdan album Sanje podob, ki je njihov tretji album v 9-letnem muziciranju skupine. Zvočno bistveno drugačen pristop kot pri predhodnikih na odru je postregel z dobro uro fuzijskega jazza, ki všečno in inteligentno meša trše rockovske prijeme, ki jo nosi sternovsko navdihnjena kitarska melodika in atmosferične klaviature, ki odlično obogatijo zvok, z vplivi iz funka ter kitarskega jazza v stilu Johna Scofielda. Impresionira naveza boben – bas, ki s solističnimi vložki ter svežimi ritmičnimi idejami popestri ter zaokroži razpoloženjsko naravo skladb. Dobra komunikacija med glasbeniki na odru ne pusti nobenega člana kvarteta v ozadju. Suverena predstavitev plošče, ki so jo popestrili vmesni pozivi in komentarji kitarista, je vsekakor pustila vtis. Svežina v domačih revirjih, ki je vredna pozornosti.
Tokratnemu koncertnemu večeru bi sicer lahko očitali, da zaradi žanrsko dveh popolnoma različnih skupin ni imel prave smeri in koordinacije, vendar solidna izvedba in nastop obeh skupin odtehtata to pomanjkljivost.
Tekst in foto: Matjaž Jaušovec

Fotogalerija:

Povezani članki: