Neuf Meuf – It’s Cold In Space

Neuf Meuf - It's Cold In Space

Neuf Meuf – It’s Cold In Space

2006; 12rec, serein

Domačo elektronsko leto 2006 je bilo bolj slabo, zato sem bil vesel tega zapisa, ki sem ga po naključju našel v enem izmed slovenskih medijev. Neuf Meuf prihajajo z zamegljenih panonskih ravnic (Radenci), za imenom pa stoji avtor Rok Vrbančič. It`s cold in space je njegov prvenec ter eden izmed najbolj zanimivih slovenskih izdelkov zadnjih nekaj let. Kljub pomenljivemu naslovu je glasba presenetljivo topla in organska ter lep primer, da ni nujno, da je elektronska glasba samo hladna ter neosebna. Na albumu se neločljivo prepletata elektronika in inštrumenti na tak način, da album ne odgovori na vprašanje, kaj je v Neuf Meufovi glasbi poglavitno oziroma primarno. Gre bolj za zgoščen, dobro premišljen in melodičen zvok, kjer ima vsak element svojo mesto. Medtem, ko prvi trije komadi zvenijo bolj kot uvod oziroma priprava terena, albumov prvi vrhunec predstavlja That day. Prasketajoči ter pulzirajoči ton je osnova temu počasi se razvijajočemu komadu. Ko je osnovno vzdušje vzpostavljeno ter poslušalčeva pozornost pridobljena sledijo bolj konkretni elementi, ki komad bolj razdelajo: konkretni beat, govorni sampli ter ponavljajoča, skoraj že mantrična kitara. V Banta pudu III slišimo zasanjano, s tal dvignjeno brenkanje kitare, ki komadu dodaja skoraj že romantične prvine.

Kitara zveni na celotnem albumu bolj oddaljeno ter dovolj skromno, da se spretno izogne vsakršnemu post rock obiranju. Neuf Meufova vizija glasbe gre bolj v ambient, v raztegnjene plasti zvoka, kjer je kitara samo eden izmed mnogih neoprijemljivih zvokov, ki sestavljajo kompleksen mozaik. A do tega spoznanja pride poslušalec šele pri komadu Goldberry dreamstream, kjer si avtorvzame celih 12 minut, da razvije svojo vizijo. Sloji zvoka se počasi nalagajo ter vrstijo in poslušalca čedalje bolj hipnotizirajo. Nekje vmes spet zazveni kitara, spregovorijo sampli,  zvok se zgosti in prenese v sklepni del. Ofkors in Remmus sta lepi remnisenci na Brian Ena, prvi zaradi svoje vodilne klavirske teme, slednji pa s s svojo vesoljskostjo zveni kot kak izgubljen delček z Apollo albuma.

It`s cold in space ponuja veliko idej ter impresij na skoraj že idealni dolžini 50 minut oziroma 45, če bi Neuf Meuf izpustil vokalno – katarzično Unrest Unsave, ki samo pogojno spada v preostali zvokovni kozmos albuma. Komadi so suvereni ter tako dobro zastavljeni, da je skoraj težko verjeti, da gre za prvenec. Zvok je »svetoven«, rahlo spominja na izdelke nemške založbe Morr, a je še vedno dovolj idiosinkratičen ter »nov«. To pa je že več, kot lahko dandanes pričakujemo od take glasbe.

Eden izmed »izgubljenih« albumov lanskega leta, ki samo čaka, da bo odkrit.

Matjaž Gerenčer

Album je izšel pri dveh (12recserein) internetnih založbah, kjer si album lahko zlaudate. Še boljše pa je, če ga za borih 6 evrov kupite in tako podprete tega perspektivnega izvajalca.

Povezani članki:

Značke: