Moby – Go: The very best of Moby (US version)

Moby - Go: The very best of Moby (US version)

Moby – Go: The very best of Moby (US version)

2006, Mute Records

 

 

Z Mobyjem sem se prvič srečal preko klubskega klasika Go, prvi njegov album pa kupil leta 1994. Šlo je za njegov dandanes verjetno dokaj pozabljen album Ambient (1993), s katerim je Moby raziskoval bolj umirjene načine glasbenega izraza. Leta 1995 izide prelomen album Everything is wrong, s katerim Moby naredi prve korake proti lestvicam ter širši publiki. Na njem se predstavi zelo multižanrsko, saj se glasba giblje na večih področjih: od trdih klubskih ritmov, preko počasnih ter zasanjanih baladic, pa vse do rockerskih izpadov. Everything is wrong je Mobyjev najbolj raznovrsten album in verjetno tudi njegov najboljši. Leta 1996 sledi podcenjeni ter nesramno pozabljeni Animal Rights, album, ki ga ni nihče maral, saj je na njem Moby vzel kitaro in si dal duška. Rezultat je celoten album punk rock komadov, emocionalnih ter dinamičnih, ki ima še dandanes v njegovi diskografiji samo status ekscentričnosti in (na žalost) nič več. Po Everything is wrong ter pred Animal Rights izide še dokaj neznani Everything is wrong: The DJ mix album (1996), še en pozabljen dragulj v Mobyjevi diskografiji. Vsebuje 2 polna CDja prvovrstne klubske »šopance« ter odličnih remiksov. Svojo anonimno fazo je Moby zaključil z zbirko I like to score (1997), na kateri so zbrani komadi, uporabljeni v različnih filmih (npr. The Saint, Scream ali Heat). Na tej zbirki pa se nahaja tudi James Bond theme, s katero se je po dolgem času spet pojavil na lestvicah – rutinska ter predvidljiva izvedba pa je že nakazovala, da so Mobyjeve naslednje aspiracije v popu. In to se je pokazalo leta 1999, ko izide njegov prelomen (v komercialnem smislu seveda) album Play iz katerega se na tej Best of zbirki nahaja 5 komadov: prvi single Honey, Why does my heart feel so bad – komad s katerim se je vse začelo, Natural Blues, umirjen Porcelain ter South Side (brez Gwen Stefani). No, s Playem pa se je tudi končalo moje zbrano spremljanje Mobyja. Album mi ni bil všeč, saj se mi je zdelo, da je zelo monoton in da se nekateri elementi glasbe že kar nesramno ponavljajo. Vendar to ne pomeni, da ni tudi po tem letu naredil kakšen zapomnljiv komad. Leta 2002 izdan 18 je ponovil zmagovito formulo predhodnika, Moby pa je po dolgem času spet bolj opazno stopil za mikrofon (npr. na tukaj zbrani We are all made out of stars). Avtorjeva diskografija se je trenutno ustavila pri albumu Hotel (2005), s katerega na tej zbirki npr. slišimo reklamsko In my heart. Ameriška verzija se od angleške razlikuje v nekaterih komadih (npr. na angleško verzijo so vključeni Bodyrock, James Bond theme in klasik Move). Prav tako se da pričujočo zbirko kupiti z DVDjem ali pa dodatnim CDjem remiksov. Na vse verzije pa je vključen nov komad New York New York, kjer je Mobyju vokale posodila Debbie Harry, pevka znane skupine Blondie.

 

Pričujoča zbirka se logično nanaša samo na obdobje od 1999 do 2006, torej na čas, ko je Moby dosegel svoj preboj v pop sfero. Da je tako veliko skritih biserov ostalo pozabljenih je jasno, a kaj bomo, taka so pravila igre. Obdobje pred letom 1999 je pokrito s samo tremi komadi in sicer z malce spremenjenim klasikom Go, dokaj nepotrebno live verzijo komada Feeling so real ter prelepo in bombastično God moving over the face of the waters. Manjka veliko; npr. klasiki kot so srhljivi Hymn, klubska Bring back my hapiness ter Everytime you touch me, melanholična Into the Blue (ki sicer tukaj ima približen ekvivalent v Dream about me) ali punk rockerska That`s when I reach for my revolver. Go: The very best of Moby nam tako ponuja vpogled v Mobyja – pop izvajalca, medtem, ko se je na njegovo najbolj vznemirljivo ter kreativno obdobje na žalost pozabilo. Tako je ciljna publika za to kompilacijo predvsem naključni poslušalec, ki se prvič sreča z Mobyjevim opusom (no, vsaj s tistim iz zadnjih nekaj let). Za zvestega poslušalca ni veliko motivacije, saj nov komad ni nič posebnega, ta pravi old school poslušalec pa verjetno Mobyja anno 2006 tako ali tako ne posluša več.

 

Matjaž Gerenčer

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.