Melodrom – virtualno: »Z globusa je tako težko uiti. Se pa trudimo, da ne bi marširali na mestu«

foto: Luka Kaše

foto: Luka Kaše

Ob izidu novega albuma The Guide smo se pogovarjali z ljubljansko zasedbo Melodrom, ki je spregovorila nekaj besed o nastanku albuma, kulturi slovenskega filma ter njihovi povezavi z njim, razkrila pa je tudi nekaj načrtov za prihodnost…
 
 
Kaj vam pomeni nov album v glasbenem smislu; glede na to, da je več ali manj presenečenje, vsaj kar se navezave na prvenec tiče.
 
Za nas je The Guide logičen korak naprej in hkrati vstran; v nasprotju s prvencem je nastal bolj ali manj v enem zamahu, zato je glasbeno in konceptualno enotnejši. V celoti smo z njim bolj zadovoljni kot s prvencem.
 
Zakaj je tako »drugačen« od prvenca? Je bila odločitev za nekoliko drugačen glasbeni stil zavestna ali je posledica nekega spontanega razvoja vas kot glasbenikov? Verjetno je bilo potrebno tudi malo poguma pri spremembi sloga, saj je bil prvenec precej uspešen…
 
The Guide je glede na prvenec bolj hermetičen, trši, temačnejši, besedila so v angleščini, več smo eksperimentirali z elektroniko, kitarami, vokalom, uvedli smo teremin. Že v štartu smo se odločili, da ne bomo delali še enega albuma s pesmicami v stilu September, pa čeprav bo to morda pomenilo izgubo dela poslušalcev in publicitete. Če je bil prvenec intimističen, je The Guide bolj obrnjen v svet – tematsko se album ukvarja s fenomenom turizmom, od počitnic na kredit do seksualnega turizma. Določen »glasbeni turizem« pa smo se šli tudi sami, prek recikliranja nekaterih sodbnih in preteklih glasbenih stilov, na primer pri skladbah Counting days in Revolutions. Spremembi našega stila so tako botrovale zavestne odločitve kot tudi naš razvoj, ob tem pa pazili, da bo vse skupaj še vedno zvenelo kot Melodrom.
 
Kaj je potrebno za uspeh na slovenski glasbeni sceni? Se sploh imate za uspešno skupino?
 
Kritike so bile pri prvi plošči zelo dobre, imamo krog zvestih poslušalcev. V okvirih glasbe, ki jo igramo, smo relativno uspešni. Sicer pa je z uspehom v Sloveniji tako, da si hitro v medijih, svoje stroške pa uspeš pokriti bistveno kasneje.
 
Ali lahko razumemo album The Guide kot napoved marša Melodrom na globus?
 
No, z globusa je tako težko uiti. Se pa trudimo, da ne bi marširali na mestu; prvenec smo lansko leto izdali v Srbiji pri založbi Automatik Records, verjetno bo tam kmalu izšel tudi The Guide. Letos spet konkuriramo pri izbiri najboljših singlov organizacije Crossradio, ki združuje neodvisne radijev iz prostora bivše Jugoslavije. Pripravljamo promocijske koncerte v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, kar pa se tiče EU, jo je na turneji z Laibachi zaenkrat zares videla le Mina.
 
 
Je za tak »marš« nujna lirika v angleščini ali si nihče ne upa(-te) na tak podvig slovenščini? Pesnite bolje (raje) v angleščini ali slovenščini?
 
V nasprotju s prvencem, kjer so besedila v angleščini, slovenščini in francoščini, smo pri novem albumu želeli, da bi bil čim bolj enoten, tako glasbeno kot tudi na nivoju jezika. Ker se album ukvarja s globalnimi temami, mu pritiče globalni jezik. Toda slovenščini se še zdaleč nismo odrekli, nasprotno; za pomlad pripravljamo posebno izdajo remixov in prepesnitev nekaterih skladb iz The Guide v slovenščino. Je pa pri izbiri treba paziti, vsaka skladba enostavno ni primerna za vsak jezik.
 
Kje je po vaše mesto lirike v popularni glasbi? Na kaj stavijo Melodrom – zvok, besede ali najraje servirajo kotktajl obojega?
 
Koktajl, v katerega je vmešana še vizualna podoba, ki je prav tako naše delo. Tu smo z The Guide stopili še korak dlje – promocije plošče v Ljubljani tokrat ni obeležil koncert, temveč galerijska razstava t.i. soundboxov. Gre za dvanajst avtorskih kolažev, nekakšnih turističnih razglednic v velikosti LP plošč, ki smo jih opremili z mp3 playerji in slušalkam. Obiskovalci so tako pri vsaki sliki poslušali po en komad. Te kolaže je moč najti tudi v knjižici CD-ja. Kar pa se tiče lirike v popu, všeš mi je, če je ali inteligentna ali pa res šund. Najhuje je nekje vmes.
 
Menite, da je prihodnost glasbe v elektronskih sferah; z drugimi besedami, je forma kitara-bas-boben preživeta oziroma izpeta?
 
Ta forma gotovo ni v nevarnosti, nasprotno, rock je v zadnjih letih doživljal pravo renesanso. Drugo vprašanje je, kako dolgo bo ta forma v čisti obliki še delovala dovolj sveže. V zadnjem času je spet precej več sodelovanja med pristaši rocka in elektronike, bendi pogosteje posegajo po analognih sintesizerjih, elektronska glasba temelji na kitarskih rifih. Prihaja do mešanja in združevanja, čeprav je možno, da gre le za krajšo ljubezensko avanturo.    
 
Koliko ste kot glasbeniki še povezani s filmom?
 
Bodimo iskreni; pravzaprav nikoli zares nismo bili. Res je, bend smo ustanovili, da bi posneli soundtrack za film, ki ga potem nikoli ni bilo, toda kar se tiče scenske glasbe smo dosti bolj povezani s gledališčem.
 
Komentar h kulturni politiki na področju filma?
 
Osebno se povečini strinjam argumenti, ki jih proti tej politiki uperja Majda Širca.
 
Načrti skupine za prihodnost?
 
Zadnjih dveh videospotov nismo naredili sami, tako da bi enega spet radi posneli v lastni režiji. Sicer pa januarja začnemo s promocijo plošče, 12.1. igramo v izolskem Shoto klubu, 24.1.v ljubljanski Festivalni dvorani. Omenjene kolaže se bomo potrudili spraviti v čim več galerij, pripravljamo remixe in slovenska besedila.
 
Še Mina zmeraj zvija tobak med nastopanjem (mi je ostalo v glavi iz koncerta v Murski Soboti, kakšna 4 leta bo verjetno že tega)?
 
Še, razvadam se ne odrekamo.
 
Hvala!
 
Matjaž Jaušovec
Več informacij o skupini Melodrom najdete na spodnjih povezavah:
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.