Intimn Frizurn – Kokos Kokos Presenta

Intimn  Frizurn - Kokos Kokos Presenta

Intimn Frizurn – Kokos Kokos Presenta

2006, Kokos Kokos
 
Kokos Kokos Presenta je prvenec te izredno zanimive ljubljanske skupine. Prvotni instrumentalni trio (prvotno brez vokalov) se je zadnjih nekaj let širil, dopolnjeval zvok, dodajal besedila, tehnično napredoval in nabiral izkušnje. Dozoreli in na svojih nogah so fantje lani pristopili tudi k vrstam klubskega maratona RŠ, še dodatno nabrali nekaj koncertnih izkušenj, nato pa nedaleč nazaj (konec oktobra) napolnili in navdušili med drugim tudi ljubljanski Orto klub, kjer so Intimn Frizurn izvedli promocijski nastop.
 
Zasedbo bi stežka žanrsko opredelili, večinoma pa njihov pristop h glasbi tako melodično kot ritmično temelji na nekakšni fuziji psihadeličnega rocka, jazza, s ščepcem balkanskega melosa, ki nas prav »kinematografsko«, po »makadamu!!«, popelje po stranpoteh naše bivše juge in povzame duh nekega polpreteklega časa. Poleg ostrih kitar, basa, klaviatur in bobnov vokalist (Milan Jerkič) nemalokrat iz žepa potegne kazu, čigar osnovna naloga je prav spuščanje raznih zarjavelo-trobentarskih vložkov, ki te nemudoma popeljejo k južnjaškim etno izročilom. Na splošno so komadi zelo pozitivno naravnani, besedila so vsa v angleščini, v katera se nisem pretirano poglabljal, saj je čutiti, da je bolj v ospredju sama ritmičnost in melodičnost besed kot pa sam pomen (v smislu, da vokal pogosto funkcionira kot dodatni instrument, še posebej z rabo kazuja in tarabuka). Njihovi nenadni in dobro uigrani prehodi, zasuki, ta pestrost med nerepetativnimi kiticami ter uporaba »rhodes« klaviatur me spomnijo na naše Heavy Les Wanted, 2227, Moveknowledgement,… širše gledano pa tudi na kakšne »ciganske« komade a-la Pattonovih Mr. Bungle ali pa abstraktno orientalskih Secret Chiefs 3 od Traya Spruancea (med drugim kitarist Mr. Bungle). Tu in tam se pojavi kakšno predolgo površinsko reggaejaško instrumentalno opletanje, a takrat izstopi kitarist, ki drugače (anti-reggaejevsko) »zasnuje« kitarsko muziko – tvori ostra, rezka polnila, kjer se preko delayev in tremola prepletejo različne plasti zvoka, podaljšane zvene, katerim pa še vedno na koncu sledi odločna »zanka«. Z zankanjem in ostrimi hrupnimi rezi se pa spet vrnejo v novo kitico, ki pa je odigrana v čisto drugem ritmu. Ti kompleksni ritmi in nenavadni prehodi, ta mestoma elektronsko okrašena produkcija, jim res leži in daje njihovi glasbi posebno vrednost. Vsled tega priporočamo komade Shupak, Kataifikataifi, Chobanska,… Potem je tukaj še »dub« priredba (skladba Snow) Ellingtonove »himne« Summertime, ki seže na čisto drug nivo priredbe, tako da jo bržkone lahko okličemo za reinvencijo. Pohvalno, ni kaj. Pa naslišanje!!!
 
Milan Jerkič – vokal/kazu
Žiga Rangus – kitara
Žiga Kranjc – bas
Igor Iskra – bobni in ostale perkusije
Miha Šajina – klaviature
Za RON poslušal Milko Pečanič
 
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.