Hiša v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma

2006_12_15_Hisa_CD_02

Hiša
15.12.2006
Linhartova dvorana Cankarjevega doma
 
Trboveljska zasedba Hiša je predstavila svoj zadnji studijski izdelek Za en dotik. Album je njihov osmi po vrsti, posnet pa je bil v živo, kakor so Hiša najboljši tudi sicer. To so v petek, na koncertu v Cankarjevem domu ponovno tudi dokazali.
 
Njihov (kakor sem nekje prebral) ameriški kozmični rock oz. osamljeni rock, kakor ga imenujejo nekateri, je v slovenskem glasbenem prostoru nedvomno edinstven. Andrej Guček, (kitara, klaviature, ustna harmonika, avtor besedil in glasbe), Vili Guček (bas), Martin Koncilja (kitara) ter Iztok Pepelnak (bobni) so odlični glasbeniki ter vsi odlični vokalisti, njihovo večglasno petje pa njihov zaščitni znak. Hiša ustvarjalne energije nikoli niso porabljali za ustvarjanje fame in imidža, ampak se raje posvečajo ustvarjanju glasbe in to jim je do sedaj šlo odlično od rok. Predvsem so pri ustvarjanju iskreni do samih sebe, do glasbe, ki jo izvajajo in nenazadnje tudi do svojih poslušalcev. Kljub temu, da pri nas ostajajo nekoliko prezrti (vsaj kar se tiče širšega občinstva) imajo na drugi strani krog zvestih oboževalcev, ki jih redno spremljajo na (žal) redkih koncertih po Sloveniji. Linhartova dvorana je bila tako v petek tričetrtinsko zasedena, kar je nedvomno uspeh in kaže, da se jih poslušalci tudi po štirinajstih letih ustvarjanja še niso nasitili. Koncert so začeli s tremi skladbami z novega albuma: Na klopi, Novo življenje, Fatamorgana Blues, v nadaljevanju pa se jim je na odru pridružil saksofonist Primož Fleischman s katerim so odigrali Kompas srca, sledile so Jesen, Srečna mesta, Nevarna razmerja, Trbovlje (tekst Uroša Zupana), V novo jutro, Poet, Pesem za na pot, V parku kamnitih besed. Po kratkem premoru so nadaljevali s tremi akustičnimi: Ognjeni ples, Resnica je ptica, Do konca solz. Vrhunec večera pa se je zgodil s skladbo Ledene ceste – štiristoglava publika je ob spremljavi kitare Andreja Gučka ubrano in z neverjetnim občutkom zapela njihovo prvo uspešnico. Kljub temu, da sem nekaj koncertov do sedaj že obiskal, iskreno povedano, česa podobnega še nisem doživel (mogoče posledica prisotnosti članov vokalne skupine Perpetuum Jazzile med občinstvom). V podobnem tempu so Hiša nadaljevali, sledile so Neskončna pot, Pale sam na svetu, Težek zrak, Galeb – te so zaigrali z godalnim kvartetom Synthesis, Ljubezen za denar, Zaman, Majhna Riba, Meč besed, Za en dotik. Uradni del več kot dvournega koncerta so s tem zaključili. Publika jih je na oder priklicala še trikrat, s skladbo Melodija pa so se dokončno poslovili od ljubljanskega občinstva.
 
Tekst in foto: Matjaž Škrinjar
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.