Dino Merlin na Gospodarcu

foto: Bojan Okorn, Temma-X

foto: Bojan Okorn, Temma-X

Dino Merlin, Ljubljana / Gospodarsko razstavišče, 9.12.2006

Je že tako, da je Slovenija zaradi polpretekle zgodovine močno ideološko obarvana dežela. Avtohtoni Slovenci kaj radi poudarjajo, kako so nekatere stvari tipično slovenske, in v isti sapi a priori zavračajo tisto, kar je tuje (zlasti če to prihaja iz krajev južno od Kolpe). Na tem mestu se ne bom spuščala v moraliziranje in polemiziranje, rada bi dejala le, da je Dino Merlin – čeprav nedvomno prihaja iz krajev južno od Kolpe … in še katere druge reke – produkt bivše Juge, ki ga je vredno videti in slišati v živo … in da je lahko vsem tistim avtohtonim Slovencem, ki ga vnaprej zavračajo kot balkanski »cigumigu«, še kako žal.

Če bi želeli v soboto, 9. decembra, videti in slišati Dina Merlina iz prvih vrst Gospodarskega razstavišča, bi morali na prizorišče priti že zelo zgodaj. Bosanski zvezdnik se je namreč odločil koncert začeti v slogu. Najprej je na bojišče poslal predskupine, ko je nekaj minut čez 23. uro sam končno stopil na oder, pa je bila velika dvorana Gospodarskega razstavišča nabito polna. In ko je iz svojih glasilk spravil prvo besedo, bi lahko tudi nehal peti – občinstvo bi pelo namesto njega. Dino Merlin je nastopil v slogu velikih in dokazal, da je nedvomno še vedno ena največjih glasbenih osebnosti na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Merlin s pravim imenom Edin Dervišhalidović se je rodil v Sarajevu in svojo kariero začel leta 1983 kot frontman skupine Merlin. Po petih albumih je leta 1991 začel samostojno kariero in od takrat izdal tri albume, en posnetek s koncerta in eno kompilacijo. V anale se je zapisal z albumom Sredinom, ki je izšel leta 2000 in postal najbolje prodajani album na področju bivše Jugoslavije v zadnjih desetih letih. Ob izidu albuma je organiziral spektakularni koncert na sarajevskem stadionu Koševo, ki ga je obiskalo kar 80.000 oboževalcev njegove glasbe, kar menda ni uspelo niti slavnim Ircem iz zasedbe U2, ki so leta 1997 nastopali na istem stadionu. Z zadnjim albumom Burek, ki je izšel predlani, je dosegel vrhunec svoje kariere in ponovno dokazal, da je na področju bivše Jugoslavije glasbenik, ki mu ni para – album je bil že v prvem tednu prodan v 60.000 izvodih.

Ne glede na to, ali vam je glasba Dina Merlina všeč ali ne, njegovi uspehi govorijo sami zase. Sodelovanje na številnih mednarodnih festivalih, avtorstvo prve bosansko-hercegovske himne in njegova glasba v britanskem filmu London to Brighton – zmagovalcu letošnjega mednarodnega filmskega festivala v Edinburghu – le še podkrepijo dejstvo, da mu tudi po 23-tih letih uspe do zadnjega kotička napolniti eno največjih dvoran v slovenski prestolnici in iz grl stotin in stotin obiskovalcev zvabiti sinhrono petje praktično vseh predstavljenih skladb (in ne le največjih hitov).

Naj za vse tiste avtohtone Slovence iz začetka tega pisanja napišem le še, da Gospodarsko razstavišče niso obiskali zgolj »južnjaki«, saj je bilo občinstvo tako etnično kot tudi starostno mešano. Res pa je, da so »južnjaki« žurali po svoje – da so se potopili v prostor in skladbe svojega idola, da so jih prepevali na ves glas in z vsem telesom, da so se objemali, poljubljali, čustveno podoživljali sleherno Merlinovo besedo … skratka da so ŽIVELI koncert … v čemer pa nenazadnje res ni prav nič slabega.

Barbara Golub

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.