Wild Child v Mariboru – Koncert legendarnih glamerjev W.A.S.P. na Štuku

17

17

16. oktober je datum, ki bo za vedno zapisan v zgodovino koncertnega dogajanje na naših tleh. V Mariboru so nastopili eni in edini W.A.S.P..
 
No, vse skupaj se je začelo, ko se je, nekje v začetku avgusta, na internetnem forumu Kluba MC Pekarna, sprožila resna debata o tem ali bi takšen koncert v Mariboru sploh »vžgal«. Ni trajalo dolgo in na uradni internetni strani skupine W.A.S.P. je bil slovenski datum že uradno potrjen.
 
Končno smo dočakali ta datum in, največji letošnji metal dogodek takoj po Metal Campu je bil pred vrati. Organizatorji, mariborski Sindian Underground, so poskrbeli, da je vse skupaj potekalo na najvišjem nivoju in lahko so vzgled vsem pri nas, ki se spouščajo v podobne zadeve na katerih pa praktično nič ne »štima«.
 
Da se obeta nekaj velikega se je videlo že pred dvorano Štuka. Nabito poln prostor pred vhodom in s pivom podkrepljeno petje že zimzelenih hitov skupine W.A.S.P., je dalo vedeti kaj se bo zgodilo.
 
Okoli 21:00 so publiko začeli ogrevati mladi in skoraj edini slovenski heavy metalci, Metalsteel. Biti predskupina takim legendam je včasih zelo nehvaležno, saj vsi čakajo le glavne goste večera. Kljub vsemu je bend iz Medvod v slabi uri nastopa publiko znal pripraviti na finale, če ne prej je dvorana ponorela na zadnji komad, ki je bil priredba Železnih Devic, Running Free.
 
V skoraj uro dolgi pavzi je bil čas za obhod po dvorani in pogled na publiko je bil prav zanimiv. Od tistih, ki so od benda mlajši že več kot desetletje, pa do tistih, ki že uživajo t.i. metalski pokoj, a so vseeno na sebe navlekli, danes že rahlo preozke, usnjene hlače. Publika iz praktično cele države in sosednje Hrvaške je prvič ponorela, ko je kar 5 ljudi iz spremljajoče ekipe benda W.A.S.P. na oder prinesla legendarno Blackiejevo stojalo za mikrofon. Po, za nekatere, zelo napornem čakanju so se le ugasnile luči in začel se je intro (The Doors – The End). Publika je padla v delirij, ko so člani benda, eden po eden, začeli prihajati na oder in na koncu sam Blackie Lawless. Kako zgleda pekel smo se prepričali v naslednjem trenutku, ko je bend začel žgati komad On Your Knees, kateremu je takoj sledil Hate To Love Me.
Sledil je kratek pozdravni nagovor in vprašanje, če smo pripravljeni zbrcti nekaj riti. Ob teh besedah je publika, ki je že tako bila na robu orgazma še bolj podivjala, sledila pa je himna L.O.V.E. Machine. Ko že misliš, da huje ne more bit, je Blackie napovedal komad Wild Child. V slovenskem jeziku žal ne obstaja beseda, ki bi lahko opisala stanje v dvorani. Popolna Norišnica! Kakšno uro dolg nastop, ki so ga izvedli 300 na uro in na katerem ni manjkalo norenja na odru, polno odpičenih solaž, plezanja po več kot 100 kilogramskem stojalu za mikrofon so zaključili s še enim hitom ( v bistvu so bili tako ali tako sami hiti ) I Wanna Be Somebody. Luč je ugasnila, bend je zapustil oder, v dvorani pa se je po nekaj minutnem glasnem skandiranju zaslišal zvok motorne žage. Da, na vrsti je bil, za moj okus, najboljši njihov komad Chainsaw Charlie. Še en odhoh iz odra in še ena vrnitev. Koncert so zaklučili s komadom Blind In Texas. Publika je še nekaj minut po koncertu kot omamljena stala v dvorani in na koncu le dojela, da je vsega konec. Minilo je res ekspresno hitro.
 
V skoraj 3 mesečni turneji, ki jo bodo W.A.S.P. imeli oz. jo pravkar imajo po Evropi, je Maribor bil njihov 28. od kar 63. koncertov. Na odru, kljub starosti in naporni turneji, niso delovali prav nič utrujeno. Dali so vse od sebe. Pogrešali smo le nekaj legendarnih komadov kot so: Animal, N.A.S.T.Y., Mean Man, Helldorado. A to se na koncu sploh ni poznalo. W.A.S.P. so bili pri nas prvič in najverjetneje tudi zadnjič.
 
Vse pohvale gredo še enkrat »Sindianovcem«, ki so kljub temu, da imajo koncertno sezono zapolnjeno do konca leta, obljubili, da lahko pričakujemo še kaj podobno velikega kot so bili W.A.S.P. 
Respect!

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.