Todosantos – Aeropuerto

Todosantos - Aeropuerto

Todosantos – Aeropuerto

2005, La Superagencia

Če bi moral imenovati album, ki je zaradi takih ali drugačnih razlogov zaznamoval to desetletje, bi omenil predvsem enega: Kid A, skupine Radiohead. Zakaj? Zato, ker se na njega veže verjetno eden izmed najbolj dramatičnih preobratov, kar jih v zadnjem času pomni glasbeni svet. Šlo je za preobrat, ki bi lahko pomenil ne le kreativni, ampak tudi finančni samomor za skupino, ki je bila po izidu svojega albuma OK Computer ter s kopico hitov, na pragu, da postane nova komercialna super skupina. Če bi Radioheadi ubrali to pot, bi verjetno danes po pompu in prezenci imeli tekmece le še v kakih U2jih. Vendar se je vse skupaj izteklo drugače. Skupina je na Kid A-ju spremenila pristop ter pokazala, da lahko rock glasba razmišlja na »elektronski« način. S tem pristopom je presenetila tako kritike, kot tudi fane, ki so nestrpno pričakovali še eno brit pop elegijo v stilu njihovih prejšnjih izdelkov. Kid A je bil tipičen antipop, a hkrati tako pronicljiv, da ga pop ni mogel zavrniti. V njega je prinesel abstraktnost, razpad strukture ter v nekaterih primerih celo podreditev Yorkovega vokala. A srž skupine je ostala – ostal je tisti izrazit patos, ki skupino razlikuje od drugih. Kid A je položil temelje za veliko skupin, ki so po letu 2000 izraziteje iskale svojo identiteto na stičišču rocka in elektronike.

                                                                                     

Zakaj tak uvod? Zato, ker če je Kid A bila napoved novega funkcioniranja moderne glasbe, je Aeropuerto, prvenec venezuelške skupine Todosantos trenuten vrhunec te paradigme. Je kot neka kulminacija žanra oz. boljše povedano smernic, ki so zadnjih nekaj let in: Elektronika, post rock, laptop pop ter darkerski in postpunk revival iz sedemdestih in osemdestih. Todosantos združujejo vse prej našteto, a hkrati ohranjajo tako močno individualno noto, da je to že skoraj neverjetno. Skupina v vsakem komadu operira z znanimi elementi, a je rezultat vedno tak, da si rečeš:«Kako tega do zdaj ni še nihče naredil?«. Aeropuerto sporoča, da je postmilenijske hladnosti ter paranoje konec, saj v svojo izrazno formo spet vpeljuje strukturo in melodijo. Todosantos so torej pravi naslov za vse tiste, ki jim je moderna elektronika preveč hladna, postrock vzorci pa preveč abstraktni. Ampak pozor, skupina je« pop« in tega ne skriva. Loti se izletov v bolj kitarske vode (1999 ali A Veces), se gre »abstrakcijo« (Folk U in Panam), a se hkrati ne boji lotevanja synthi komadov, pravih downtempo baladic ali cocktail laganic (Antes Era Mejor). Skupina preseneti poslušalca skoraj na vsakem koraku, saj ponuja tudi nekaj rešitev, s pomočjo katerih bi nekateri stagnirajoči žanri lahko spet oživeli (npr. post rock vseh post rockov v Anto Nuevo).

 

Aeropuerto je eden izmed albumov leta. Že dolgo nisem slišal nekaj tako kreativnega in "novega". Njihova glasbe te potegne, ima drive ter je prežeta z izredno energijo in pozitivnim vzdušjem. Če je bil Beckov Odelay vrhunec crossover logike devetdesetih, je Aeropuerto to za pričujoče desetletje. Sintetizira vse najpomembnejše glasbene zvrsti, jih na nek način perfekcionira in postavlja pomembno vprašanje: Le kaj lahko še sledi?

 

Matjaž Gerenčer

 

 

Aeropuerto zaenkrat še ni izšel izven Venezuele. Naročite si ga lahko na tej strani, o skupini pa si kaj preberete tukaj.

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.