Mando Diao – Ode to Ochrasy

Mando Diao - Ode to Ochrasy

Mando Diao – Ode to Ochrasy

Capitol, 2006 / Dallas
 
V Skandinaviji se verjetno dogaja nekaj posebnega, če ne celo čudnega, saj bendi iz teh držav zvenijo zelo samosvoje. Že večkrat sem namreč dobil občutek, da imajo severnjaške skupine neko posebno mehkobo v zvoku, ki je ostali nimajo. Kar pomislite na primer na Cardigans, Shout Out Louds ali Peter, Bjorn And John. Če odmislite, da lestvice v Skandinaviji krojijo težkometalni bendi, ki jim omenjene mehkobe res ne bi mogli pripisati, gre pri pop in rock izvajalcih s severa za prav poseben melos. Saj veste, tista švedska melanholija… Da ne bi kdo mislil, da sem popolnoma zašel – severnjaškega zvoka se dotikam s prav posebnim razlogom: Mando Diao namreč prihajajo iz švedskega Borlanga. Po prvencu iz leta 2002 Bring ‘Em In ter Hurricane Bar (2004) se letos vračajo na prizorišče z Ode to Ochrasy.
 
Na srečo Mando Diao niso blazno žanrsko omejeni, kljub temu, da glavnino albuma predstavlja garažni rock, navdahnjen s primesmi šestdesetih. Kljub temu pa naj vas ta precej groba oznaka na zavede, saj Mando Diao niti niso tako ostri, kot morda deluje na prvi posluh. Pesmi namreč močno slonijo na besedilih in petju, ki je prisotno skorajda skozi celotno formo komada. S tem pa ne mislim na ponavljanje kitic in referenov, temveč na bolj »pripovedno« petje. Besedila namreč niso klasična, temveč so pisana v obliki krajših zgodbic. Inštrumentalnih pasaž je torej precej malo: seveda se najdejo tudi solaže in prehodi brez vokala, toda veliko prostora za inštrumentalno raziskovanje pri pesmih Mando Diao ni. Kljub pomanjkanju omenjenega so fantje precej iznajdljivi, saj strnjeno petje tekom komada »sekajo« tudi z uporabo raznih trobil, godal in saksofonov. Za moj okus je teh »neklasičnih posegov« kar premalo. Skladbe na plošči so sicer različno zgrajene, v različnih tempih, narejene z individualnim pristopom, a vseeno kot celota Ode to Ochrasy ne pritegne tako, kot bi lahko. Kar nekaj skladb je precej medlih, takih, da odvrnejo pozornost. To pa žal pušča medel vtis. Ode to Ochrasy sem poslušal kar nekajkrat ter čakal, da bi se zvok vsidral, a se to ni zgodilo.
 
Ode to Ochrasy bolj ali manj uspešno križari med oznakami garažni rock, alter rock, indie pop in podobnimi. Kot pa sem že omenil, je vse skupaj začinjeno z značilno skandinavsko toplino, ki zvoku Mando Diao jemlje ostrino. Ode to Ochrasy sicer ni slaba plošča, a na sceni s podobnim zvokom obstaja kar nekaj boljših.
 
                                                                                                                                 Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.