Just keep your fire burning …

1

1

B.R. Stylers // MKC pri Rdeči Ostrigi // Škofja Loka, 20.10.2006

Dejansko so se B.R. Stylersi zame in sovozače začeli že eno uro pred napovedanim začetkom. Rdeča nit te ure je vožnja na koncert v Škofjo Loko iz prestolnice, vsebuje pa elemente grozljivke (megla), komedije (basi v avtu) in celo tragikomedije (čakanje na voznem pasu Dunajske). Ob vstopu v mesto se je začelo intenzivno spremljanje okolice, iskanje kasarn, folka oz. vse kar smo povezovali s klubom Rdeča Ostriga in koncertom B.R Stylersov. Po dveh obračanjih, kratki lekciji o orientaciji in prijetni interakciji z domačini smo parkirali našo limuzino natanko pred vhodom v klub. Zmaga!

Prišli smo natanko ob 22h in klub je bil še precej prazen. Slabe pol ure kasneje se je začelo na odru dogajati. Prišli so fantje napovedani, da poskrbijo za vibracijo, pod imenom Brothers Of Reality & Hampi Spirit Sounds. Glasba iz dveh mešalk in pihalčka na klaviature je kake pol ure ogrevala publiko, ki je postopoma napolnjevala dvorano.

Za tem so na oder stopili člani, nekateri že prej prisotni v dvorani pod odrom, skupine iz Pordenona v nam sosednji Italiji. B.R. Stylers so vokalistka Michela Grena, Paolo Baldini na basu, GP Ennas za bobni in na klaviaturah Ras Antonio. Z njimi koncertira še dub master, imenovan Stefano. Začetek koncerta je privabil ljudi v notranjost Rdeče Ostrige in podlaga za dober koncert je bila pripravljena. Polna dvorana je kazala  to, da je skupina že nekaj časa vidno prisotna v slovenskem prostoru. Morda so nam najbolj v spominu ostali prav koncerti na sedaj že pokojnem Soča River Splash festivalu. Skupina že od nastanka sodeluje s Slovenci, saj je njihov prvi album nastal s podporo Vinylmania Records konec leta 2002. Njihov drugi album so izdali lansko leto, na koncertu pa so preigravali komade iz obeh, nekatere tudi v osveženi izvedbi.

Cel čas poplesavanja na melodičen dub so se misli pretakale in bila sem ujeta v zasanjanost, sproščanje ob glasbi in čisto preveč cigaretnega dima. Poleg sproščujočega zibanja zelo poslušljivega dub-a, je band zašel tudi v t.i. roots. Raja pa se je najbolj navdušila nad hitičem Fire Burning, ki ga je bend zaigral kar dvakrat. Nisem preveč prepričana, če je bila to najboljša odločitev, ampak očitno se enim zdi to kul. Mene pa to spominja na neizvirnost radia, predvsem pa me komad drugič nikoli ne pritegne bolj kot prvič.

Čeprav sem bila navdušena nad koncertom, nad vzdušjem, ki je vladalo v dvorani in nad komunikacijo pevke s publiko, mi je konec zbrisal piko na i. Druga kritika je namenjena dolžini samega nastopa, saj je koncert trajal le dobro uro. Ob odhodu z odra nismo ostali ravnodušni in priklicali smo jih nazaj. Prišli so, odigrali še par komadov ter zaključili z že prej omenjenim hitom. Morda bi band z dvema albuma in šest letno kariero zmogel še kako minuto ali dve. Po drugi strani pa smo jim tudi lahko hvaležni, kajti v dvorani je na koncu že primanjkovalo svežega zraka.

 

tekst: Tjaša Janovljak

foto: Matjaž Tančič (1-8)
Samo Bešlagič (9-13)

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.