Buldožer – Lik i djelo (box set), 1. del (1975-1979)

Buldožer - Lik i djelo (box set), 1. del (1975-1979)

Buldožer – Lik i djelo (box set), 1. del (1975-1979)

2006, Dallas
Buldožer se je vrnil. Ne samo koncertno, ampak tudi v obliki box seta Lik i djelo, ki zajema 8 CDjev. »Lik« zajema eseje in razmišljanja o skupini, »djelo« pa glasbeni material, ki ga je skupina posnela med leti 1975 in 1995. Sledi prvi del pregleda njihove diskografije, ki zajema t.i. »Brecljevo« fazo skupine, torej čas od leta 1975 do približno 1979, ko je pri skupini sodeloval ekscentrični Marko Brecelj, eden izmed ustanovnih članov skupine ter njen pomemben kreativni element.
 
Leta 1975 izide skupinin prvi album Pljuni istini u oči. Poslušalec tega albuma je od uvodne Najpogodnije mjesto do zaključne Yes my baby, no priča enemu izmed najbolj kreativnih albumov novejše glasbene zgodovine. Brecljevi komadi Život, to je feferon, Što to radiš, buldožeru jedan in Blues gnjus so prototipi ludila ter odštekanega pristopa, ki je skupino ustoličila kot malce »drugačno« rock skupino. Skupina je na tem monumentalnem prvencu tudi perfektno združila glasbo z bizarno pojavo oz. prezenco vredno kakega Zappe ali Beefharta. Velik cirkus torej, ki prinaša nekaj najbolj pronicljivih/prodornih idej, kar jih je svetovna/jugoslovanska/slovenska glasba kdajkoli videla. Album kar kipi od genialno preprostih prijemov, nadrealističnih glasbenih momentov ter besedil, ki se jih ne bi branili niti dadaistični logi. Vse skupaj je ovito v trden hard rock ustroj z ostrimi kitarami, čvrstim ritmom ter občasnimi freak outi. Struktura je bolj ohlapna, nekateri komadi so celo večdelni, med glasbo se mešajo razni groteskni monologi ali dialogi ter efekti z okolja. Album zaključujeta »zafankana«Ljubav na prvi krevet ter stonersko psihadelični Yes my baby, no, z znano omembo Coca cole ter spornih paraplegikov. Album vseh albumov torej, ki ga v izrazni moči ter kreativnosti dandanes ni prehitel še noben slovenski izdelek.
 
Leta 1977 izda skupina svoj drugi album Zabranjeno plakatirati, ki bolj ali manj nadaljuje tam, kjer je končal prvenec, a z nekaterimi izrazitimi razlikami. Centralni del albuma zavzemajo trije daljši komadi: Ne brini mama, Dobro jutro madam Jovanović (ki je s svojimi 9+ minutami skupinin najdaljši komad) in Jeste li vidjeli djevojčice?. Zaznati je zvokovno ter strukturno kompleksnejši pristop ter celo nekaj novega manevrskega prostora, ki ga je skupina zapolnila z določenimi eksperimentalnimi prijemi. Slišati je, da se je skupina lotila teh komadov plansko, jih skrbno strukturirala, kar pa ima določene posledice. Komadi enostavno niso tako lepo poslušljivi kot na prvencu. Nekatere ideje delujejo zateženo in zelo »na silo«, kar vpliva, da komadi zvenijo zelo nesproščeno. Skupini je še najbolj uspel psihadelični Jeste li vidjeli djevojčice?, ki ga med drugim krasi tudi vrhunsko Brecljevo petje. Preostala dva komada (Helga in Doktore pomozite) sta krajša in nekako nakazujeta skupinino približevanje bolj oprijemljivi strukturi. Oba sta lep dokaz, da »buldožerski bluz« dobro funkcionira tudi v krajši, a nič manj intenzivni obliki. Zabranjeno plakatiranje je daleč od tega, da bi bil slab album, ampak ima to nesrečo, da je izšel za monumentalnim prvencem in tako izpade slabši kot bi sicer.
 
Leta 1979 izide kratek (malce čez 19 minut), a pomemben skupinin izdelek Živi bili pa vidjeli. Gre za glasbo iz istoimenskega filma, v katerem se je skupina tudi pojavila, za glasbo pa dobila nagrado. Na njem lahko še zadnjič slišimo Marka Breclja kot pevca, le-ta je okoli leta 1979 skupino zapustil. Album sestavlja 15 kratkih zapisov, od katerih lahko naziv »komad« damo samo dvema: Jeftini slatkiši in Novo vrijeme. Gre za kratke in energične komade, ki predstavljajo neke vrste prototip za komade, ki jih je skupina začela delati v osemdesetih. Ostali zapisi so kratki, dolgi minuto ali manj in so kot izgleda bili le za spremljavo kake scene v filmu. So kot neke vrste fragmenti, kratke ideje, ki niso bili nikoli razširjeni v komad. Živi bili pa vidjeli je posrečen izdelek ter lepo poslušljiv (predvsem zaradi kratke dolžine) tudi brez zraven pripadajočega vizualnega dela.
Ob prelomu desetletja pride v skupini do spremembe: leta 1979 Marko Brecelj zapusti skupino, mesto glavnega vokala pa prevzame kitarist skupine Boris Bele. Skupina tako v osemdeseta stopi v novi postavi, kjer doseže svoj (ponovni) glasbeni ter predvsem komercialni zenit.

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.