(Pre)vroč konec poletja z Barbaro Tucker

Barbar Tucker 5

Barbara Tucker in Timmy Vegas, Escape / Celje, 1.9.2006, vstopnina: 2.500 SIT v predprodaji, na dan dogodka 3.000 SIT z letakom in 3.500 SIT brez, atmosfera: (pre)vrooočeeee

Ni še konec, poletja namreč. Tako vsaj pravi naslov, pod katerim smo pobegnili v petkov večer. Začelo se je s, sicer prijaznim, nadlegovanjem Tuševih varnostnikov, da se ne smemo zadrževati na parkirišču Planeta Tuš, ker je to parkirišče privatno in tako veleva njihov hišni red. Ne bom zgubljala besed o tem, da nikjer ni bilo vidne oznake, da je parkirišče privatno ter da imajo hišni red nekje na mizi v pisarni (po besedah varnostnika). Vse muke so bile pozabljene, ko so nas pri vhodu pričakale malce premražene, kar je bila posledica pomanjkljive oblečenosti, a prijazne in z baklami osvetljene hostese.

Trouble boy, ki je otvoril večer, je imel nekaj tehničnih težav. Izbor glasbe je bil zadovoljiv, a manjkal je ključen kontakt s publiko. Na ušesa pa nam je prišlo tudi, da obstaja med DJ-ji nenapisano pravilo, da se v klubu na dan dogodka, ko nastopa neka zvezda, ne glede na to ali je DJ, pevka ali karkoli drugega, ne vrti njene glasbe. Ta DJ očitno tega pravila ne pozna ali pa se mu ga ne zdi vredno spoštovati.

Boru-t nas je dodobra razmigal, njegov house je imel vse, kar mora imeti dobra hiša. Trdne temelje za ritmično osnovo, pokončne stene melodij in harmonij ter ravno dovolj vokalov za streho sreče. Ozračje je ogrel ravno dovolj, da smo začutili poletje in da se je klub dodobra napolnil. Nažalost ne moremo podobno pohvalno govoriti o zvočnem programu Timmya Vegasa, ki nas je pustil bolj ali manj hladne že v Samsari. Ker nas je življenje izučilo, da je treba kdaj pa kdaj komu dati tudi drugo priložnost, smo bili vsi polni pričakovanj ter skoraj prepričani, da bo opravil popravni izpit. Začel je solidno, nato pa se je vsa energija, ki jo je za sabo pustil naš Boru-t, razgubila. Timmyev odsekan, nefluiden pristop k temu, kar pač počne DJ, se ne more kosati s produkcijo, pod katero je podpisan. Čeprav je zavrtel nekaj svojih hitov oz. tistih, ki jih je naredil v kolaboracijah, mu ni uspelo. Spet ne. Ali mu bomo dali tretjo priložnost? Malo verjetno, ampak zarečenega kruha se baje največ poje.

Zdaj pa k Divi. Barbara Tucker je vsekakor diva z velikim D. Njen glas je še vedno magičen, o vlogi in pomenu na house sceni pa tako ni vredno izgubljati besed. Toda tokrat smo nekaj pogrešali. Predvsem zato, ker ni bilo prvič in smo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Vsekakor je bilo to več kot nekaj pesmi! Na nastopu, ki smo ga videli, je pela dlje in vmes tudi marsikaj povedala o tem, kako vidi house sceno ter podala sporočilo o tem, v kaj verjame. Tokrat v Escapeu je sicer brezhibno odpela svoje največje in najbolj znane izdelke Most precious love, Stop playin’ with my mind, Beautiful people, a od nikoder ni bilo njene značilne energije, ki jo vloži v nastop. Pravzaprav je vse skupaj trajalo morda dvajset minut. Želeli smo več, veliko več. Strici so nam povedali, da je bilo vse skupaj tako medlo zaradi zdravstvenih razlogov in mi bomo temu verjeli.

Spremljevalni program tokratnega dogajanja je bila vročina, ki je mejila na neznosno. Na srečo se Escape lahko pohvali z manjšo teraso, ki se je tokrat izkazala za rešilno bilko pred vročinskim udarom marsikaterega obiskovalca. Doživeli smo tudi resno poplavo v ženskem delu sanitarij, ki pa jo je osebje uspelo sanirati, ker je zelo pohvalno. Marsikdaj se nam je zgodilo, da stanje pustijo tako, kot je, in je potem skoraj treba obuti plavutke, če se odpraviš tja, kamor gre še cesar peš. Zanimiva je bila tudi vsakokratna odisejada pri šanku, ko je bilo treba izvesti preventivne ukrepe pred dehidracijo, ki je bila ob temperaturi ozračja v klubu skoraj neizogibna. Natakarji so bili v splošnem izjemno počasni in nesramni, poleg tega pa si je eden izmed njih privoščil požirek še zase, vsakič, ko je nalival karkoli alkoholnega. To pa je naredil kar iz steklenice!!!

Ali smo se naplesali? Da. Ali smo slišali Barbaro Tucker in Timmya Vegasa? Da. Ali sta nas zadovoljila? Ne. Tokrat so večer (spet) rešili naše gore listi, zato kapo dol Boru-t. Če ne bi bilo slednjega, bi tale recenzija izgledala popolnoma drugače…

In še najpomembnejše. Ali poletja res še ni konec? Na naše veliko veselje nas je jutro po petkovem partiju popeljalo v čudovit, jasen, sončen dan…

Tekst: Barbara P.

Foto: Maya

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.