Slovenci smo tudi letos imeli svoj reggae festival … v Puli!

Slovenci smo tudi letos imeli svoj reggae festival ... v Puli!

Slovenci smo tudi letos imeli svoj reggae festival … v Puli!

Od 20.-22.julija smo se, naveličani razprtij med slovenskimi regijaši, organizatorji, lastniki parcel, ozvočenj, kruji, napovedi in odpovedi ter ostalih popolnoma nepotrebnih, a žal tipično slovenskih dejavnikov, ki so botrovali enemu slabo obiskanemu in enemu odpovedanemu festivalu, odpravili v Pulo na četrti Seasplash.
 
Že prvi vtis je bil pozitiven; množica sproščenih ljudi, zanimiv plac, ki je asociiral na Metelkovo (bivše vojašnice), bližina morja, nasmejan in maksimalno ustrežljiv organizator ter zanimiv line-up. Dva odra; koncertni in sound-system. Ker me zanimajo predvsem koncerti, sem večino časa preživela na koncertnem prizorišču.
 
Prvi dan so festival otvorili domačini Atentat, ki so množico takoj spravili na noge in odigrali več kot korekten koncert. Za njimi so bili na vrsti francoski The Steppers, ki so kakšen teden prej dubirali po Sloveniji, kot zadnji pa Nucleus Roots feat.Megadread iz Velike Britanije. Prav neverjetno je bilo videti, kako so po napornem dnevu (zamudili so letalo, se na drugem londonskem letališču vkrcali v drugega, preživeli natačen pregled na meji, pa še zadnji so nastopali) zbrali toliko energije, da so v plesu in pozitivnih vibracijah prekosili celo občinstvo!
Žal se na odru zaradi meni neznanih razlogov ni pojavil francoski electro duber Miniman, ki sem si ga od vsega ta večer še najbolj želela slišati. Ne smemo pa pozabiti enega izmed boljših povezovalcev na festivalih po imenu Ras T-Weed (Overproof soundsystem, Velika Britanija), ki je svoje delo opravil več kot zadovoljivo, ljudi privabljal k odru, nagovarjal, napovedoval skupine in občasno z njimi tudi džemal.
 
Drugi dan, po obveznem kopanju in poležavanju na vročem istrskem soncu, se je zvečer obetal najštevilčnejši obisk, verjetno zaradi tega, ker je bil pač petek in seveda tudi zaradi headlinerjev večera The Beet Fleet. Najprej so se predstavili Hrvati St!llness, Duberman iz Poljske pa sem žal zamudila, ker sem predpostavljala, da gre za isti bend, ki sem ga lansko leto poslušala v klubu Gromka, pa je šlo za drug bend z istim imenom. Njihov nastop so zaznamovale tehnične težave, izpad elektrike, a ni dolgo trajalo, da so težavo rešili. Žal pa se je čutilo, da se ravno pri naslednjih in tudi glavnih akterjih dneva, TBF, tehniki niso upali obremenjevati ozvočenja in luči, kar je posledično vodilo k malce rezerviranem koncertu, a vseeno je enemu izmed trenutno najpopularnejših hrvaških bendov uspelo množico popolnoma navdušiti.
Ura se je že nevarno raztegnila čez tretjo, ko so na oder stopili še zadnji to noč, prav tako Hrvati Bilk, ki so svojo verzijo drum’n’bass-a v živo odpičili tako prepričljivo, da je bil koncert v povezavi z dejstvom, da se je počasi že začelo daniti, popolna zmaga!
 
Tretji dan je bilo manj ljudi ali pa so bili utrujeni od petka, kdo bi vedel. Vseeno jih je bilo dovolj, da je festival doživel ustrezen epilog. Kot prvi so nastopili reggae, ska, punk, core,… rockerji Terminal blue, ki naj bi bili iz Velike Britanije, vendar smo po koncertu izvedeli, da so od vsepovsod; Škotske, Španije, Anglije, Nemčije…. Ko smo jih vprašali, kdaj uspejo vaditi, so odgovorili »Na letališču«. Sicer je njihov nastop pomanjkanje vadbe tudi precej nazorno pokazal, vendar so bili fantje na odru tako simpatični in polni energije, da jim tega ni bilo moč zameriti. Tretji po vrsti so bili hrvaški Brain Holidays, ki sem si jih želela videti, pa sem že med koncertom ugotovila, da bi bilo morda res bolje, če bi šli raje na dopust, saj so nam privoščili precej medel nastop in če bi hotela biti resnično odkrita, bi lahko rekla, da so bili skrajno dolgočasni. Smo pa lahko Slovenci upravičeno ponosni na Moveknowledgement, ki so pred njimi razplesali publiko, napolnili prizorišče in navdušili Hrvate. Kot zadnji so nastopili Bass Culture Sound z MC T-Weedom, ki so s sound-system varianto lepo zaključili festival.
 
Za konec naj povem, da je, kar se mene tiče, to to. Se pravi festival, ki spominja na začetne Soče, pa vendar z neko drugo, še boljšo energijo. Se vidimo naslednje leto!
 
Deskovič Katarina

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.