Rock Otočec 2006 – Edini raj, ki dokazano obstaja!

rock_otocec_06_049

Otočec 7.-9. julija 2006

Že trideset let je, odkar se je zgodil prvi, tokrat pa se je odvijal desetič zapovrstjo, le kaj je to? Seveda, Rock Otočec, glasbeni festival z največjo tradicijo v Sloveniji!

Tradicionalen pa ni samo festival, temveč tudi nekateri nastopajoči, ki so že skoraj nepogrešljiv člen blatnega raja. Tako so Dan D nastopali že sedmič, tudi Big foot mama, Vlado Kreslin, Wet bed, Zaklonišče prepeva, Zmelkoow… izostanejo od Rock Otočca bolj izjemoma. Pravzaprav so bili od »glavnih« bendov zelo redki tisti, ki še nikoli niso nastopili v idiličnem okolju Otočca. Pa vendar, organizatorjem tega ne moremo očitati, saj kljub vsemu vsako leto dajo možnost, da se predstavijo tudi obetavni mladi bendi, ki sicer igrajo ob nehvaležnih urah, se pa vseeno uspejo predstaviti večji množici ljudi kot navadno.

Prvi festivalski dan je bil verjetno najbolj nehvaležen, saj so se pojavile tudi prve tehnične težave, in sicer odpoved mikrofona. Vendar kljub temu, da so zaplet reševali nekaj deset minut, so takratni nastopajoči Noctiferia ohranili dobro voljo, in žal s skrajšanim repertoarjem popolnoma navdušili publiko, oziroma publikum – kot bi rekli naslednji nastopajoči – Zaklonišče prepeva, ki bi po mojem mnenju lahko več »prepevali« in manj govorili. Definitivno pa so Picikato brass band, »trubači« iz Makedonije, igrali več, kot so organizatorji od njih zahtevali in pričakovali, saj so poleg petkovega večera obiskovalce (samoiniciativno) zabavali še ostale festivalske dni. V dežju se je večer zaključil z dvema kultnima rock skupinama Šank Rock in Sausages.

Vzdušje je bilo drugega dne že boljše, saj je bil pogled v nebo bolj obetajoč kot prejšnji dan. Posebnosti tega dne sta bila legende Rock Otočca in slovenske glasbe nasploh, Tomaž Domicelj in Vlado Kreslin, ki sta nastopila na festivalu že pred davnimi 30 leti. Sicer pa so za dober žur poskrbeli še Zmelkoow in Mama z Rock Otočec fanti, za glasbene sladokusce Srečna mladina in Demolition Group, večer pa se je z reggae-ska-punk… ritmi zaključil z odličnimi The Pokerheads.

V nedeljo pa je, kljub temu da je Otočec zapustilo veliko več obiskovalce kot je bilo prišlekov, festival po mojem mnenju doživel svoj vrhunec. Pa ne toliko zaradi glasbe, kot zaradi nogometa seveda. Organizatorji so namreč na »Intra-otoku« namenili prostor tudi nogometnim navdušencem, kjer so predvajali finale svetovnega prvenstva. Škoda le, ker so ravno tisti dve uri nastopali Psihomodopop in Partibrejkersi, ki so bili (po mojem mnenju) ena največjih atrakcij letošnjega Otočca. Pa so kljub vsemu »zažgali«, ampak ne tako kot Big Foot Mama, ki še vedno navdušujejo iz nastopa v nastop, kljub temu da nam pravzaprav ne ponudijo nič novega (morda zato, ker je večini tisto »staro« bolj všeč). Za konec že prej omenjeni in nepogrešljivi Dan D, čudovit ognjemet in presenečenje – Pepel in kri, za še večjo nostalgijo ob okroglih številkah Rock Otočca.

In ker smo že pri tradiciji – tudi obstranske dejavnosti, ki obiskovalce zabavajo čez dan, so že več kot uveljavljene, to so predvsem razvrati v blatu, bruhanje ognja, poslikave telesa, oblikovanje pričesk… brez česar festival tudi ne bi imel takega slovesa. Pravzaprav se sprašujem ali je Otočec bolj znan po rocku ali blatu, kar pa sploh ni važno – pomembno je, da se organizatorji trudijo in nam zagotavljajo kvaliteten »rock’ n’ roll« (kakorkoli se že vzame).

Ana Saje

foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.