Pozitivne vibracije ob Ivarčkem jezeru

12

12

Reggae Lakesplash 2006
29. 6. – 2. 7. 2006
Ivarčko jezero, Slovenija
 
Letošnji reagge festival je dvignil kar precej prahu preden se je sploh začel. Že samo dejstvo, da Riversplash odhaja daleč stran od zelenomodre reke, je sprožilo val nezadovoljstva pri tistih, ki so se na bregovih reke Soče počutili kot v svojem drugem domu. Iskanje nove lokacije za organizatorje ni bilo mačji kašelj in ko je bila končno znana, je bilo v zraku čutiti mešanico občutkov. Kljub temu, so verjetno prevladovali tisti, prežeti z velikim pričakovanjem in radovednostjo.
 
Prvi vtis ni bil nič kaj pozitivno obarvan. Dež je lil kot iz škafa in obiskovalcev je bilo bolj malo, še tisti redki pa so se stlačili pod streho za lesene mize, jedli in pili pivo, tako je vse skupaj izgledalo bolj Blejska noč kot reggae festival. Vendar prvi vtis lahko laže, saj so se stvari kmalu obrnile na bolje. Dež je za nekaj časa ponehal in obiskovalci so lahko postavili šotore v senci smrekovega gozda ali pa na travi tik ob jezeru. Začele so se tonske vaje in reggae navdušencev je bilo vedno več. Proti večeru se je vreme zopet poslabšalo in večino prisililo, da so se skrili v varen objem šotorov, čeprav se je koncertno dogajanje na glavnem odru že začelo. Le najbolj zagreti se niso dali motiti in so prisluhnili zvokom slovenskih V.I.S. Zlatih Kastriotov. Poležavanje v šotoru lahko kmalu postane dolgočasno in ker je bilo na glavnem odru vedno bolj veselo, je bilo podobno tudi pred odrom. Publiko so dodobra ogreli bosanski Zoster in zelo dobri poljski Vavamuffin, ki so navdušili z dinamično mešanico rootsa in dancehalla ter humornimi in angažiranimi besedili. Naslednji so se na odru pojavili Dubblestandart iz Avstrije, katerim se je malce kasneje pridružila še britanska pevka Ari Up. Presenetila je z neverjetno energijo in odštekanim videzom, vendar bi brez spremljave avstrijskih kolegov preveč motile njene nedovršene vokalne sposobnosti. Veliko bolj je navdušil verjetno najbolj pričakovan izvajalec na letošnjem reggaeju, veliki Macka B s spremljevalno zasedbo The Royal Roots Band. Publika se je povsem prepustila zvokom melodičnega rootsa in odličnega raggamuffin petja in skoraj pozabila na vremenske tegobe. Na koncu koncev, kaj je lepše kot ples v poletnem dežju v ritmu dobre jamajške glasbe?
 
Naslednje jutro so sončni žarki počasi pronicali skozi špranje v šotoru in zbujali zaspane obraze. Kmalu je iz zvočnikov začela odmevati glasba iz sound system odra in vzdušje ob jezeru je vedno bolj prežemal rastafarijanski duh. Ljudje so posedali na pomolih in na travi ob jezeru, se kopali in zabavali v napihljivih čolnih ter se sprehajali okrog jezera. Manjkale so le še kakšne delavnice in plesni performansi, ki jih je bilo zaslediti na prejšnjih Riversplashih. Čez dan sta delovala kar dva sound system odra, vsak na svoji strani jezera, na katerih so se predstavili že uveljavljeni in tudi manj znani DJ-ji in MC-ji iz tujine in Slovenije. Najbolj so izstopali African Dope Sound System iz Južne Afrike, jamajški Jah Tace in I-Shen Sound iz Nemčije. Poskrbljeno je bilo tudi za nogometne navdušence, ki so lahko ob velikem platnu navijali za svoje favorite, a je to povzročilo nekaj razočaranih in žalostnih obrazov po končanih tekmah. Vendar je brezskrbnost premagala vse ovire in ko se je dan prevesil v noč se je začel prebujati glavni koncertni oder, na katerem so najbolj zablesteli Panache Culture iz Belgije. Poleg njihove avtorske glasbe, ki je mešanica ragga, funka in hip hopa in ki so jo predstavili v francoskem, angleškem in arabskem jeziku, je reggae navdušence na noge spravila tudi njihova izvedba večih pesmi Boba Marleya. We΄re jammin… I hope you like jammin too… Ko so žarometi ugasnili in so se pozitivne vibracije preselile na sound system oder, so obiskovalci uživali v idili ob jezeru pod nebom, posutim z zvezdami.
 
Tretji dan je prišel prehitro in je minil kot bi trenil. Brezskrbno poležavanje čez dan se je nadaljevalo z brezskrbnim poskakovanjem pozno v noč, ko se je na odru zamenjalo pet skupin. Med njimi so najbolj navdušili Nazarenes, ki prihajajo iz Afrike in igrajo klasičen roots reggae, obarvan z zanimivi avtorskimi besedili, in Capleton. 39. letni Jamajčan je z rootsom, ki mu je dodano malce dancehalla, z neverjetno energijo, prodornim glasom in občutkom za publiko, spravil na noge večino obiskovalcev in jih pustil vse prej kot ravnodušne.
 
Zadnji dan je bil bolj v znamenju podiranja šotorov, zlaganja prtljage v nikoli dovolj velike avtomobile in stavkov v slogu »zakaj je že konec«. Enkrat  se je pač treba vrniti v vsakdanje življenje. Nekaj dni popolnega odklopa pa se vsekakor prileže. Vsako leto.
 
Danaja Batinič
foto:
1-20: Samo Bešlagič
21-34: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.