Divlje jagode so najboljše s smetano

divlje_jagode_007

Kje: Veliko ubeljsko pri Postojni
Cena vstopnice: 2000 SIT
Zakaj: Heavy metal night
 
Gledati v nebo je bilo brez veze … jasno nebo ni vzbujalo dvomov …
Idila, kot v pravljici – lepo vreme, v ozadju Nanos, prizorišče se polni s sodi najljubše pijače …in tam naslonjen na zidu Sead Lipovača Zele, ki igra kitaro na miniaturnega Marshalla – dva velikana na istem mestu.
Heavy metal night že leta organizira Društvo Eden, ki se je to leto še posebej potrudilo. Zadovoljili so z organizacijo, kot tudi z glasbeno ponudbo. Videti je, da imajo za sabo vaško skupnost, ki jih podpira in jim pomaga. Mladež torej vsako leto stopi skupaj in Heavy metal je spet za nami.
Kot prvi so na oder stopili Forgotten eden, domačini, metalci, ki so pred kratkim izdali svoj prvenec. Old metal school. Korektno in kvalitetno. Mogoče je opaziti le pomanjkanje kilometrov.
Pod odrom se je nabralo že kar nekaj usnja in zlitin kovin, ki so krasile vratove, roke ‘besnih metalcev’.
Za njimi je mrak razbil pirotehnični vložek Pomaranče. Tiste Pomaranče, ki jo je zadnje čase malo videti tam, kjer je njihovo mesto. In to je bilo tudi opaziti v nastopu samem – okorno in zaspano. Bend, ki nam pripoveduje o satanu, devicah in krvi, na odru deluje brezkrvno. Nasprotno je nastop Mija Popoviča nasprotje anemije – pod visokim čelom in razredčenimi lasmi še vedno živi nemiren duh Pomaranče. Skakanje po odru, ‘peklenski’ solo vložki … Kvaliteta je pač drugo – oleseneli "solingi" in rifi.
Pevec ni niti enkrat konkretno ogovoril publike, ali jim namenil kak znak zahvale za glasno petje in dretje. Je pa zato Mijo Popović jasno in glasno ‘skurcal’ tonskega mojstra, mu zagrozil, da ‘loh pridem do tebe in te prefukam…’ – čeprav je vedel, da ni zmožen narediti niti dveh korakov.
Rešuje jih renome, pirotehnika in status Mija Popoviča.
Poslušali smo pesmi iz njihove plošče Takoj se dava dol, slišali smo nekaj pesmi v angleškem jeziku ( kot zanimivost – so sploh eden prvih bendov, ki so prodrli v tujino), in seveda Soldata, ki ga je "živelj" glasno zahteval.
Večina obiskovalcev je seveda prišla ‘na jagode’.
Divlje jagode so v naše kraje prišli po dolgem času. Čudno, glede na dejstvo, da so v Sloveniji iskani in ljudem manjkajo.
Po pompoznem in gracioznem intru so le prišli….
Začeli so ‘na puno’ – Motori – šank se še nikoli ni tako hitro spraznil.
Veličastni Zele, ki je mojster kitare svetovnega formata. Mojster, ki mu je uspelo združiti turški melos in hard rock v eno celoto – s tem pa ustvariti ogromno število uspešnic.
Konji, Šampioni, Šejla, Turski marš, Ciganka, Sve iz inata, Želim da te imam, Let na drugi svijet, …
Mlado in staro pod odrom je pesmi znalo na pamet – tako tisti na mopedih, kot tisti z avtomobili. Krivo je more, Jedina moja … spomini, globoka čustva in nenormalni solingi gospoda Lipovače.
Od neba do neba je zadnji studijski album Divljih jagod.  Prvi album, ki ga je z Jagodami posnel zdajšnji pevec Pero Galić.  Nima sicer tiste raskavosti, ki smo jo bili vajeni od Mladena Vojičića – Tife ali Alena Islamovića … Ima pa zelo dobro dinamiko, krasen vibrato in čist, kristalen glas.
…kako poči film 1000 ljudem… Divlje jagode naj zaigrajo Kap po kap.
Ljudem se je dejansko utrgalo … pesem z zadnjega albuma je na tem področju malone ponarodela. Ko pa jo slišiš v izvedbi benda, ki jo izvaja v originalu je presežek!
Bis je bil obvezen. Šejla, Kap po kap, kitarski solo in Motori. In še enkrat Zele v najboljši epizodi.
Kvaliteta, ki so nam jo prikazali Pero, Zele, Ćera in Tomas je atribut, ki ga premore malokdo. Odigrano korektno, kvalitetno, z ogromno dozo ‘jajc’ in zelo dobrim stikom s publiko – ‘…nije važno…ja sam Bosanac, Pero je Hrvat, vi ste Slovenci… budimo danas jedno, kao što smo bili nekad…’
Obiskovalci so bili hvaležni, ker so Divlje jagode videli v živo. Mnogi od njih prvič, nekateri od njih že velikokrat. Nihče jih še ni videl v boljšem ‘izdanju’, vsi so pa znali njihove pesmi na pamet.
Festival so zaključili Metalsteel – fantje in dekle, ki jih je užitek gledati. Mladost, entuziazem, povsod pa ljubezen do glasbe. Avtorska glasba je njihov glavni atrbut, ponudijo pa nam coverje, ki so lepo odigrani. Izoblikovali so svoj prepoznavni zvok, kar je danes zelo pomembno. Pred njimi je še veliko; so potencial in v slovenski glasbi lepo izpolnjujejo nišo heavy metal bendov.
In medtem, ko je festival dogoreval, je zaodrje še vedno bilo polno Mija Popoviča, Divljih jagod in kuharja, ki je neutrudno pekel čevapčiče. Med cvrčanjem olja so se pletle zgodbe o glasbi, obujanja spominov …
Zele Lipovača je po koncertu povedal, da se je imel lepo, kot že dolgo ne. Da je v soboto spet čutil tisti pravi rock n’ roll.
Ker, če da folk vse od sebe …kako tudi ti ne boš dal. Heavy metal night se je za leto poslovil. Letos z lepim programom in ponudbo tudi za zahtevnejše goste.
Začetni problemi z elektriko so bili hitro pozabljeni, organizatorjem pa v bodoče svetujem, da bolje poskrbijo za sedmo silo.
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.