Tretji dan, Druge godbe …

druga_godba9

Druga Godba, Ljubljana / Križanke, 1.6.2006


Tretji dan mednarodnega festivala Druga godba je obetal tri precej različne skupine.


Prva se je predstavila hrvaška skupina Kries z legendarnim pevcem Mojmir Novakovićem, ki je krivec za zagon nove, lahko bi rekli, neotradicionalistične hrvaške glasbene poti. To potrjuje že bežen pregled inštrumentov. Poleg ‘navadne’ električne kitare, bas kitare, DJ-a in bobnov so igrali tudi na lijerico (knee violin) in dude. Na odru pa so se jim pridružili tudi posebni gostje, klapa Grdelin iz Zagreba. Kries, ustanovljena l.2002,  ima za sabo prvenec Ivo i Mara ter bonus CD z glasbo iz hrvaškega filma Konjanik.


Skupina, ki si je nadela zastarelo hrvaško besedo kres, je nastop začela pred precej praznimi Križankami. Kljub mrazu in sedežem spredaj je koncert zvenel precej plesno. Nekaj se jih je vdalo in zaplesalo, drugi so se oklepali sedežev, ostali pa smo premraženo poplesavali zadaj. Za zadnjo pesem je Mojmir vztrajal, da dvignejo riti tudi vsi tisti, ki se do takrat niso dali premkaniti. Uspelo mu je in sam je enako poln energije kot čez cel koncert zaplesal po tribuni.


Nato je, kot se za pavzo spodobi, cela dvorana drla proti predverju na take in drugačne potrebe. Nismo čakali predolgo in nazaj nas je poklicala naslednja glasbena skupina.


Na oder je prišla Eliza Carthy in njeni glasbeni sopotniki, zasedba Ratcatchers, ki so prišli v Ljubljano predstaviti zadnjo ploščo Rough Music. Le-ta je po mnenju kritikov njena najboljša plošča. Eliza, t.i. princesa novega vala britanskega folka, nekaterim bolj znana kot hčerka legendarnega kitarista Martina Carthyja in pevke Norme Waterson, je na začetku koncerta povedala, da ne igrajo pesmi s srečnim koncem. Ne glede na vpleteno tragiko se koncert kot tak ni zdel prav nič tragičen. Na trenutke melanholičen, nato spet poskočen, vmes pa začinjen z britanskim humorjem. Poznavalci pa so pripomnili, da smo na koncertu slišali preteklost, sedanjost in prihodnost angleškega folka.


Kot zadnja je nastopila diva afroperujskih godb Susana Baca. Gospa izhaja iz mesteca Chorrillos na obali Peruja, nedaleč od Lime, kjer živijo potomci sužnjev že vse od časov španske nadvlade. Od rojstva je bila obdana z glasbenim navdušenjem svojih staršev in že kot študentka sestavila svojo prvo skupino. Kot predstavnica majhne afroperujske kulture je z možem ustanovila Instituto Negrocontinuo, ki je namenjen ohranjanju afroperujske kulture.


Na oder Druge godbe se je Susana vrnila po osmih letih in nam predstavila njen zadnji album Travesias. Če je leta 1998 predstavila svojo prvo mednarodnemu tržišču namenjeno samostojno ploščo, se je letos vrnila kot ena vodilnih pevk svetovne glasbe.


Kljub do kosti segajočega in za 1. junij prav nič pričakovanega mraza, je Susana ogrela naša srca. Prijeten latino stil z afro ritmi vedno zmaga. Vsi, ki še nis(m)o premraženi pobegnili domov, smo se pridružili skupini pod odrom. Susana je bosa in poletno oblečena na odru zablestela, kot se za tako divo spodobi. Njeni glasbeni spremljevalci pa so jo spremljali tudi na instrumentih kot je npr. volovsko čeljustjo. Super afro ritmi in fenomenalen glas so poskrbeli za glasbeno zadoščenje, veter je poskrbel za posebne efekte, Susana pa je z vmesnimi govori potrkala še na našo vest.


Tjaša Janovljak


Foto: Matjaž Tančič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.