Siddharta bodo zažgali!

Ovitek Petroleje bo izšel v dveh barvnih različicah - zeleni in zlati.

Ovitek Petroleje bo izšel v dveh barvnih različicah – zeleni in zlati.

Napetost se stopnjuje iz ure v uro … Siddharta je po treh letih napovedala izid nove plate in v zraku je veliko ugibanj o tem, kaj lahko pričakujemo. O Petroleji sem se pogovarjala z dvema članoma benda, Boštjanom in Janijem.


Začnemo?
Jani začne spraševati sam sebe: Od kje ime Siddharta? Koliko je članov skupine?
(Smeh.)


Petrolea… Govorimo o kanadskem pristanišču z naftnim črpališčem ali o petroleju, vnetljivi tekočini? Zakaj tak naslov? Bo plošča »zažgala«?
Boštjan:
Vse drži, razen tistega o kanadskem pristanišču. Ja, gre za povezavo s petrolejem, s tem da bo plata zažgala, s tem da je to neka vnetljiva raznobarvna snov. Nekako tako smo si tudi predstavljali našo novo ploščo, zato tudi tak naslov.


Rh- ste izdali na precej nenavaden dan: v sredo, 13. avgusta, kar ni ravno običajno. Tokrat ste presenetili še bolj, saj ste izid napovedali v nedeljo. Kako to? Je s tem povezana napovedana zabava v Mediaparku?
Jani:
To si dobro uganila. Kot je že znano, bomo v soboto, 3.6.2006, naredili nekakšno otvoritveno žurko ob izdaji nove plošče. Sicer to pri nas ni v praksi, mi pa smo se odločili, da presenetimo in pocrkljamo naše oboževalce. Okoli enajstih se bosta premierno predvajala cela plata in nov videospot, ob polnoči pa gre Petrolea v redno prodajo.


Se bo v soboto Siddharta po dolgem času pojavila tudi na odru?
Jani:
Ne, ne. Namen sobotnega dogodka je med drugim, da tudi mi prvič slišimo celo plato na velikem ozvočenju. Dejstvo je, da smo bili še pred desetimi dnevi vsi v studiu in nam tako seveda ni uspelo zvaditi novih komadov za nastop v živo. Končni izdelek pa je bil dokončan komaj včeraj. Potrebujemo čas, da se stvar malo uleže, jeseni pa začnemo s koncerti.
Boštjan: Kakor je Jani rekel na začetku je namen srečanja v Mediaparku, da se vsi skupaj zabavamo in da imajo oboževalci priložnost, da se pogovarjajo s člani skupine.
Jani: Konec koncev nas tudi zanima, kakšen bo prvi odziv. S tem se do sedaj nismo ukvarjali. Po polletnem delu pa želimo javnosti le pokazati naš izdelek


Če so moje informacije pravilne, se je na novem ploščku znašlo 12 skladb. Koliko besedil je angleških in koliko slovenskih? Tomi je imel nedavno težave z angleško izgovorjavo, jo je že osvojil?
Boštjan:
Res je, na plati je 12 komadov. V Sloveniji bo izšel album, ki bo v slovenščini. Za tujino pa še razmišljamo, ali bomo posneli pesmi v slovenščini in angleščini ali pa samo v angleščini. Mnenje o izgovorjavi je subjektivno, seveda pa Tomi nikoli ne bo znal govoriti, kot da bi bil npr. Anglež ali Američan. Angleško sicer zelo dobro govori, problem pa je, da smo iz Slovenije in se pač sliši, da nismo iz angleško govoreče države. Za prejšnjo ploščo smo imeli učitelje, ki so mu popravljali izgovorjavo. Stvar ni bila več pristna, sliši se, da je narejeno nekaj na silo, vokal te ne prepriča. Besedila so se dala popravit, šla so skozi prste angleško govorečih ljudi ali tistih, ki to študirajo, pri petju pa mu nihče ne bo mogel pomagati.


Se strinjate s trditvijo, da Siddharta bolje zveni v domačem jeziku kot v angleškem? 
Boštjan:
Ja, to pa sigurno, normalno.
Jani: Razmišljamo, da bi tudi v tujini poizkusili igrati slovenski komad. Na prejšnji turneji v Nemčiji poslušalcev slovenščina ni motila. »Padli« so nanjo kot na nek eksotični jezik. Mogoče se nam samo zdi, da je težko prepričati neko maso ljudi s petjem v slovenščini. Verjetno gre bolj za kompleks manjšega naroda, slovenski sindrom, za katerega bi bilo najbolje, če bi se ga znali osvoboditi. Vseeno pa vedno naredimo tudi angleško verzijo pesmi. Ker so naša besedila tako kompleksna, polna metafor in emotivnih momentov, jih je težko prevajati. Prav gotovo je lažje prevesti nek tekst, ki ima par dubidajev pa i love you, pa če si še tako lev za angleščino. Mislim pa, da se tisti, ki komad prvič sliši, ne obremenjuje toliko s tem, kakor pa mi, ki poznamo pesem v originalu.


V preteklosti so med vami in Rammsteini že vlekli vzporednici. Konec koncev vaš zadnji foto session s kravatami in oblekami precej spominja na foto session Rammsteinov. Pa bi peli v nemščini? Kako bi vaša besedila zvenela v nemškem jeziku? Rammsteinovsko ali ne?
Boštjan:
Ne, sigurno ne bi zvenela Rammsteinovsko, že sama glasba je drugačna. Mislim, da so Rammsteini precej enosmerni. Ko si slišal en komad, veš kaj lahko pričakuješ na albumu. Mi pa imamo širši spekter: balade, rock komadi, celo metalski. Tako trdi kot mehki ritmi. Mislim, da se za vsakega najde nekaj, česar pa pri Rammsteinih ni. Nikoli pa nismo razmišljali, da bi naše pesmi prevajali v nemščino. Če bo kdaj karkoli izšlo v drugem jeziku, bo to angleščina. Kakor je že Jani povedal, pa se že za angleški prevod odločamo zgolj zaradi prepoznavnosti izven slovenskih meja. Če pa bi nam pa uspelo prodreti na tuji trg s slovenskim jezikom, bi bilo to najboljše.
Jani: Če grem v KUD ali v Orto klub poslušat na primer nek skandinavski bend, se verjetno ne bom toliko ukvarjal s tem, v katerem jeziku pojejo, ampak če mi dogaja ali ne.
Kar se tiče Rammsteinov… že od prej ne vidim kake velike podobnosti, tokrat pa ta primerjava čisto odpade.
Boštjan: Pri Rh- so se verjetno zataknili pri T.H.O.R.-u ali pri še kakšnem komadu. Tokrat bodo po mojem to primerjavo z Rammsteini opustili.


Kot je Tomi že večkrat povedal, običajno najprej nastane glasba, šele zatem besedila. Kaj je tisto prvo v melodiji, ki ti da navdih, krila, in nato preprosto veš, o čem boš pisal… Kakšna je vloga pri tem, ali je komad napisan v duru ali v molu?
Jani:
Ja, recimo pri Plastiki. Komad je narejen v duru, refren pa v istoimenskem molu (npr. če imaš A-dur, je refren potem v a-molu). To, ali je pesem napisana v duru ali v molu, sigurno vpliva na nastanek besedila. Ne vpliva pa v tem smislu, da bo komad vesel, če bo dur, in žalosten, če bo mol. Lahko je hudomušen, lahko pa je tudi v molu nekaj grozečega. Gre za paleto občutkov, ki jih lahko pričaraš s tem. Je pa tako, kot si rekla. Neka osnovna ideja za tekst pri Tomiju vedno obstaja. V katero smer pa se bo dokončno razgradila, pa se ponavadi pokaže šele proti koncu nastajanja aranžmaja.


Samo edini je balada, ki je požela uspeh tudi pri tistih, ki v javnosti pravijo, da jim Siddharta ni všeč. Nam bo Petrolea prinesla še kakšno tako balado ali celo boljšo?Boštjan: Težko je govoriti o boljši ali o slabši. Mislim, da nam je vsaka plošča, vsaka pesem ki jo naredimo, zanimiva. Zato, ker je nova in posledično tudi drugačna od prejšnje. Naveličaš se znova in znova poslušati stare komade. Ko izide nova plošča, vedno rečeš, da je najboljša do sedaj. Na Petroleji so balade zelo dobre in po mojem lahko katera izmed njih požanje tak uspeh, kot ga je Samo edini. Ne vem pa, kaj je treba naredit, da pesem uspe. Formule za to ni.
Jani: Pravzaprav so trije baladni komadi. Ampak balada je malo oguljena beseda. So bolj atmosferski komadi (počasni, malo bolj strašljivi), za razliko od ostalih, ki so bolj surovi, agresivni – v klasičnem pomenu besede.


Spot ste posneli za pesem Plastika. Torej stavite na njen uspeh. Katero pesem bi še favorizirali?
Boštjan:
To je pretežko povedati, smo komaj iz studia … je še prezgodaj. Trenutno si ves čas vrtim plato. Ko bomo pa stvar enkrat zvadili še za koncerte, bom pa verjetno plato za nekaj časa pospravil. Takrat bom vedel, pri katerem komadu mi še dogaja, poleg Plastike. Možno je, da bodo oboževalci odločali, kateri komad bo naslednji singel. Kakšen komad pa postane singel, ne da bi sploh delal videospot zanj.
Jani: Težko bi favoriziral, ker mi album kot celota deluje super. Na prejšnjih albumih je bil tudi kakšen komad, ki mi ga je bilo v živo ne ravno zoprno igrati, ampak sem se ga manj veselil kot na primer ostalih. Pri Petroleji pa se da vse dobro odigrati v živo. Plata zveni tako kot bend zveni v placu, samo da je stvar seveda dobro sproducirana.


Katero tematiko vse lahko zasledimo na CD-ju?
Boštjan: Ni tematike, ki bi prevladovala. Vse se najde, od ljubezenske do družbeno-socialnih problemov …
Jani: Ljubezenske je tokrat še najmanj. Pa tudi Tomi, kot glavni tekstopisec, zelo dozoreva in sčasoma se tako spreminja tudi njegov pogled. Najdemo lahko celo okoljevarstveno tematiko, tematiko namišljene elite, ki se pojavlja v času mlade kapitalistične države. V nekem komadu se celo dotikamo prostitucije.
Boštjan: Je pa vse predstavljeno na drugačen način. Nevsakdanje, z drugimi besedami kot običajno.


Znova in znova vaši oblikovalci pobirajo nagrade. Jim prepustite proste roke ali podate vi osnovno idejo, kaj naj bi se znašlo na ovitku?
Boštjan:
Oblikovalec je imel neko idejo, še preden je sploh slišal posnetke. Ko smo mu dali poslušati prve demo posnetke, pa je ugotovil, da je pravzaprav zgrešil koncept. Potem je razmišljal in spreminjal … Moram reči, da smo mu dali proste roke. Na koncu je izbral par idej, nam jih predstavil in potem smo se skupaj odločili, katera je zanimiva tudi za nas. Nato pa je to idejo razvil do konca, tako da je bilo všeč njemu in nam.
Jani: On nam pošlje ponavadi pet, šest idej, ki se med seboj rahlo razlikujejo. Nato mi izglasujemo in povemo, katera se zdi nam najboljša.
Boštjan: Edina odločitev, ki je bila naša, je bila pravzaprav samo ta, da smo mu potrdili eno izmed idej.
Jani: To je njegovo področje in se nanj bolje spozna kot mi. Tudi v našo glasbo se nihče ne vmešava. Oblikovalec dobi pri nas neko inspiracijo, gre za nek vzajemen odnos.
Boštjan: Je pa to že njegov tretji projekt z nami in mu že zaupamo.
Jani: Je dovolj drzen in precej tudi eksperimentira z idejami. Smo pa seveda tudi mi dovolj odprti za to. Ponavadi se kar strinjamo. Tudi glasbeni okus ima podoben in skupaj smo obiskali tudi nekaj koncertov.
Boštjan: Ja, je kar par skupnih točk. Pa še v Šiški živi. (Smeh.)


Kako bi na kratko opisali zvok vaše nove plate?
Boštjan:
Izvor zvoka je bolj inštrumentalen, ni tako izpeljan prek računalnikov in nekih efektov. Že v samem štartu smo poskušali iz inštrumenta izvabiti zvok, kakršen je potem tudi na plati. Sicer pa ni tako surova plata, je precej živahna. Nič ne manjka. Aranžmaji so pestri, narejeni so ravno v pravšnji meri in dograjeni tako, da komad lepo funkcionira. Ko neko pesem poslušaš znova in znova, vedno slišiš nove stvari, ki te še bolj navdušijo.
Jani: Vsak komad ima svojo obleko, barvo. Cela plata sicer ima nek značilen zvok, saj je zmiksana v istem studiu. Ni tako kot prej, ko smo imeli sklop komadov, ki so žgali in sklop takih, ki so bili bolj umirjeni. Sam album pa je imel neko rdečo nit, ki je bila močnejša, kot na tej plati.
Boštjan: Tokrat smo se osredotočili na vsak komad posamezno.
Jani: Velik poudarek je tokrat na vokalu.


Je kateri izmed članov pri nastanku Petroleje prispeval bistveno več materiala kot za prejšnje tri in kaj je bil vzrok za ta »preobrat«?
Boštjan: Jani. Saj Rh- je snemal, ampak med nastajanjem še ni bil čisto zraven.
Jani: Res je, bil sem basist, toda avtorsko še nisem bil tako prisoten.
Boštjan: Pa tudi malo smo se še lovili med sabo.
Jani: Hvala bogu, da so požegnali tudi kakšno idejo. Vedno sem se bal, ali jo bodo sprejeli ali ne.
Boštjan: Tokrat smo bili pri snemanju tudi ves čas več ali manj vsi prisotni. Ni tako pomembno avtorstvo, bolj je važen ambient, v katerem potem snemaš ploščo. Na primer to, da smo povezani med sabo, ustvarjamo in se ne kregamo.
Jani: Tokrat je bil pomemben plac. Prej se je šlo vedno hitreje snemat v studio. Bolj se je sledilo temu, kar je bilo posneto na domačih računalnikih. Tokrat pa smo prišli v plac, vadili in tako tudi videli, če stvar dobro izpade ali ne. Šele nato smo se odpravili snemat v studio. Več smo delali na sami interpretaciji.


Glede na to, da so od zadnjega albuma minila tri leta, ste imeli dovolj časa. Menite, da vam je uspelo narediti nekaj svežega, pretresljivega. Ste presegli sami sebe?
Boštjan: Res je minilo veliko časa in tudi vemo zakaj. In sedaj smo si v bistvu že zelo želeli iti snemat novo ploščo, delat nove stvari. Drži pa, da smo zelo pozitivno presenečeni, ker nismo pričakovali, da nam bo tako dobro uspelo.
Jani: Seveda vse to v relativno kratkem času. Pol leta.
Boštjan: Preden smo se lotili projekta, nisem pričakoval, da bo tako dobro izpadlo. Ne vem, ali smo samo člani skupine tako zadovoljni … To bomo videli potem, kako bodo Petrolejo sprejeli poslušalci.
Jani: Prav to je čar, ker nikoli ne veš, kaj te čaka …


Ste bili pri nastajanju bolj kritični do sebe kot kadarkoli doslej? Kot npr. pri snemanju Ida.
Boštjan: Vedno zahtevaš nek maksimum od sebe, ko greš snemat v studio. Od sebe daš vseh 110 %. Da bi rekel, da prejšnjih plat nismo jemali tako resno, to ne. Lahko pa rečem, da smo bili mogoče malo bolj samozavestni. Vsekakor se pozna, da že dolgo časa igramo, vplivalo pa je tudi to, da se je Jani dokončno vklopil v skupino. Že en član pripomore, da bend funkcionira na čisto drugačen način. Pa tudi v treh letih se še bolje naučiš igrati svojega inštrumenta. Vse to pa pripomore, da je na koncu tudi plata drugačna.


Ste imeli med snemanjem ustvarjalno krizo? Ste podvomili vase, pa čeprav le za kratek hip? Kakšen izziv vam je pravzaprav prineslo novo snemanje?
Jani: Stokrat na dan! (Smeh.) Draž te ustvarjalne vneme je ravno to, da te ne more držati cel mesec, 24 ur na dan. Pride kriza, ko se vprašaš: »Ja halo, kaj pa delam?!« ali pa »A se mi to prov gremo al ne?«. Vedno so pomisleki, kar je normalno. Malo shizofreničen poklic. Če bi bil ves čas samozavesten, bi si šel verjetno že kar malo na živce. Ko nam je šlo kaj narobe, smo pač si rekli, da je vse za nekaj dobro. Če je šlo kaj narobe, se je to kasneje ponavadi nekako obrnilo in tudi obrestovalo.
Rad rečem, da smo plato dobesedno in v prispodobi snemali v štirih letnih časih. Začeli smo snemati jeseni, sedaj bo kmalu poletje. Po moje smo imeli v glavi podobne filme: od čiste depre pa do evforije, kar se bo po mojem tudi čutilo na plati.


Imate kaj treme pred izidom plošče? Kakšne mislite, da bodo kritike?
Boštjan: Nekaj treme je vsekakor prisotno. Jaz si ne belim kaj posebno glave s tem, pa mislim da je tako tudi pri ostalih. Težko je govoriti o tem, to ni tako, kot da bi moral oceniti nek šport, recimo tek na 100m, kjer so pomembne sekunde. Smo pa mi tako pozitivno nastrojeni, da nam bodo ostali težko zbili to dobro voljo.


Precej oboževalcev vas je označilo, da ste se v zadnjem času preveč skomercializirali in vas enostavno nehali poslušati. Kako gledate na to?
Jani: Misliš komercialnost glede na količino prodanih plošč?


Ja…
Jani: To je naš poklic, mi živimo od tega in meni se ne zdi noben greh prodati veliko plošč ali razprodati koncert. To mi ne pomeni komercialnost, ampak uspešno delovanje. Peščica si seveda želi, da bi skupina vedno ostala alter in pri koreninah. Veliko lažje je, če ostaneš zvest sebi in slediš trenutnemu vzgibu. Drugače bi bilo, če bi že imeli neko evropsko kariero, potem bi verjetno tudi manj govorili okoli tega.
Potemtakem sta tudi Nirvana in Metallica komercialni.
Boštjan: Nismo se skomerciarizirali. Mi rastemo, sigurno delamo drugače.


Boste uspeh merili predvsem s količino prodanih plošč? Kakšno prodajo pričakujete, glede na to, da je prodaja albumov v zadnjih letih močno upadla. Bo številka presegla Rh-?
Jani:
Pri nas se mi zdi skoraj nemogoče, da bi presegli prodajo. Kdor nas je do sedaj zvesto poslušal, bo kupil plato, če ne zaradi drugega, zato da jo bo imel v svoji zbirki, ne pa tistega skopiranega CD-ja. Mi pač vedno poskušamo ponuditi paket z dobro muziko in dobrim dizajnom. Tako naklado pa je v teh časih težko doseči, glede na to da je ta trenutek največja prodaja 5000 izvodov, kar sedaj velja že za platinasto naklado. Pa tudi v današnjih časih ni merilo samo prodaja. Pomembno je to, da funkcioniramo, da igramo na koncertih in da lahko počnemo to, kar nas veseli.
Boštjan: Prodaja plošč niti ne bo imela vpliva na naše delo. Vemo, kaj bomo počeli. Posneli smo dober material, napovedali bomo turnejo … Delamo po svojih najboljših močeh.


Koliko časa boste potrebovali za vrnitev na koncertne odre? Koliko časa na dan si vzamete za vaje?
Jani:
Dogovarjanje za turnejo se bo začelo v prihodnjih dneh, tega do sedaj zaradi snemanja tako ali tako nismo utegnili. Predvidoma naj bi se turneja začela septembra, oktobra. Planiramo, da bo v dveh sklopih. Prvi del bo jesensko-zimski, potem pa bo na pomlad in poletje sledila še ena serija koncertov, ki bodo verjetno večinoma na prostem, mogoče bomo igrali celo po klubih. Zaželeli smo si daljšega obdobja koncertov.
Boštjan: Na prejšnji turneji smo imeli le 25 koncertov, kar za glasbenike ni najboljše, zato jih bo tokrat več.
Jani: Tega se vsi veselimo. Sedaj bomo imeli kakih 14 dni prosto, potem pa počasi vaje 2x, 3x tedensko, pred samo turnejo pa še bolj intenzivno.
Boštjan: Pa fuzbal bo zdaj … Saj zato smo izid plošče tako planirali, je ravno pravi čas. Ne, saj ne. (Smeh.)


Boste poleg Exita igrali še na kakšnem večjem festivalu v tujini? Bomo lahko slišali tudi kaj novega materiala?
Jani: Kar bomo igrali novega, bo mogoče samo nov singel ali pa dva komada in to bomo poizkušali vključiti v star program. Tako ali tako igramo krajši termin, kake 30-45 minut.
Boštjan: Ja singel bomo igrali že zato, ker bo zdaj izšel. Ker je velik festival in glede na to, da smo bili povabljeni, ga ne bomo spustili.
Jani: Lani smo igral na odru, ki je namenjen za 5, 6 tisoč ljudi. Letos pa igramo na glavnem, kar je super.
Boštjan: Na kakem drugem festivalu ne bomo igrali, še Exit je prišel nenapovedano. Mogoče naslednje leto …


Se obeta kak večji spektakularni koncert? Kako lahko presežete Bežigrad na domači sceni? Oboževalci vsekakor računajo na kaj takega.
Boštjan:
Lahko naredimo novi Bežigrad, pa ga še ni. Torej, ko bo Ljubljana naredila presežek … Ne ne,saj ne. (Smeh.) To je bil pač enkraten koncert, ki smo ga naredili v času, ko smo se čutili pripravljene za to. Ta trenutek tudi nimamo podobne želje. Konec koncev nimamo niti še koncertnih datumov in krajev… Če bi se že odločili za kaj takega, pa bi imeli tako ali tako premalo časa. Takrat so priprave, od prve ideje pa do koncerta, trajale devet mesecev.
Jani: Tudi ni rečeno, da bo otvoritveni koncert v Ljubljani. Res je, da smo iz Ljubljane, vendar smo slovenska skupina in zakaj ne bi bilo tokrat drugače ter bi bil otvoritveni koncert nekje drugje.
Boštjan: Lahko pa, da bomo na koncertih pripravili kakšna presenečenja, a je o tem govoriti še prezgodaj.


Če bi se morali odločiti… Kaj je pomembnejše: odlična akustika in mlačna publika ali obratno?
Jani:
Ta energija med bendom in publiko je vsekakor zmagovalna kombinacija. Tudi na turneji Rh- smo igrali kdaj v takih dvoranah, ki imajo slabo akustiko. Ampak je bila atmosfera tako dobra, da nam je vseeno uspelo naredit dober koncert. Ta odziv publike je odločilnega pomena. Seveda si vedno želiš, da bi imel take pogoje, da si zadovoljen tudi sam s sabo. In kadar smo mi zadovoljni, je ponavadi tudi občinstvo.
Boštjan: Če že moramo izbrati, potem raje publiko. Ostale stvari pa so dovolj jasne. Ve se, katere dvorane so akustične, kakšno ozvočenje je treba pripeljati.
Jani: Ko si rekla odlična akustika in pa hladna publika. Verjetno nihče nima želje, da bi rastural na odru, spodaj pa noben ne jebe 5 %.
Boštjan: Spodaj pa sami moli. (Smeh.)
Jani: Ja ja, ti si v duru, oni spodaj so v molu … (Smeh.) Bolje, da so oni v duru, pa imaš ti mol tam gor, pa da si potem še ti v duru.


Je publika kdaj tako glasna, da se ne slišite v monitorjih?
Jani: Se dogaja kdaj v kakšnih dvoranah, med komadi. Ko se to zgodi, je to super občutek… ko se tako derejo, da ti kar ni nič jasno …
Boštjan: Včasih se zgodi, ampak to se je naredilo v parih dvoranah. Nastane kot vrtinec okrog tebe in ne slišiš čisto nič. Ampak to je po mojem problem kakšnega odboja, točke, kjer sediš …


Igrate na klik (op. metronom)?
Jani:
Kar nekaj komadov je na klik, ja… V preteklosti predvsem zato, ker je bilo precej stvari digitaliziranih in smo imeli to posneto (ne moreš vedno orkestra trogat s sabo …). To se nam je zdel pomemben element, ampak zato naša izvedba ni trpela. Druga dobra stvar pa je v tem, da ti klik narekuje takt, tudi kadar si utrujen ali imaš frko v glavi.
Boštjan: Če pomislim nase … Če imaš klik, je tempo konstanten ves čas, kar ni vedno najbolje. Zelo pomembno je namreč, da komad diha, da tempo malo naraste ali pa pade.
Jani: Na novi plati smo nekje namerno pospešili tempo, tako da izpade bolj naravno. Na primer pred refrenom, kar pravzaprav nekako pričakuješ.


Pogrešate koncerte v manjših klubih, kjer je bolj intimno vzdušje (npr. Orto klub)?
Boštjan: Seveda. Koncerte na splošno zelo pogrešamo. Verjetno bo najprej turneja po večjih prostorih, da ne bo prevelike gneče po teh majhnih klubih. V Ljubljani je pač malo več kot 200 naših poslušalcev, kolikor jih gre v Orto klub. Mislim, da bomo igrali tudi v Ortu.


Sedaj pa lahko nadaljujemo tisti psiho intervju z začetka našega pogovora… Koliko vas je v bendu?
(Smeh.)
Jani: A to …
Boštjan: Ta vprašanja nama boš pa morala vnaprej prebrati, ne bova uspela sproti odgovarjati …
Jani: To pa jutri nadaljujemo, je treba malo prespati.
Boštjan: Si moram vzeti čas, da preštejem člane benda …


Hvala vama za odgovore.
Boštjan in Jani: Hvala tebi.


Manca Gašpirc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.