S Sharamom med velike

deep_dish_1

Fun Factory, 2. 6. 2006: Vinyl presents Deep Dish – Sharam


 


Ob promociji dolgo pričakovanega najnovejšega albuma George is on, ki ga je napovedoval že zadnji nastop Deep Dishev v radijski oddaji Essential mix (Radio 1, Pete Tong), sprožajoč vale navdušenja na domačih afterjih po vseh koncih sveta, nam je Vinyl pretekli petek v Fun Factoryu z gostovanjem enega izmed dvojice, Sharama, pričaral vrhunsko glasbeno doživetje, katerega bomo pomnili še dolgo predvsem tisti, ki smo ga v živo slišali prvič.


 


Zaradi pestrega dogajanja  na drugem koncu Ljubljane, ki je po velikosti in pomembnosti konkuriralo opisovanemu dogodku, sva z Živo v Fun Factory prispele malo pred drugo uro zjutraj in tako, sicer načrtno, zamudile nastope Eddiea F. in Deana Colemana. Mnogi pa so se zaradi visoke cene vstopnice, ki jo je prav tega dne dodatno poudarila kvalitetna, kvantitativna in predvsem zastonj zasedba na že omenjenem drugem koncu Ljubljane, odločili doživetje s Sharamom izpustiti. Tudi sama sem nekoliko jadikovala nad svojo odločitvijo, še posebej, ker bom v kratkem ponovno slišala Deep Disha v živo. Ko pa sva ob prihodu po kratkem obisku Aleksija na manjšem plesišču vstopile na veliko, me je kvaliteta vibracij, ki so se po njem širile, osupnila. V preteklosti sem že večkrat prisostvovala setom vrhunskih DJev, vendar nisem še nikdar tako jasno zaznala zvezde velikega formata za mešalkami kakor tokrat. Sharam, ki je svoj set pričel že kmalu po pol drugi uri zjutraj, ni z ničemer nakazoval, da promovira nov album, občasno označen kot preveč popevkarski in skoraj že MTVjevski. Po prostoru so se širili močni beati dobrega progresivnega housa, ki so jih vokali popestrili le izjemoma in zame se je začelo eno najlepših plesnih doživetij, kar jih pomnim. Set, ki bi ga moral zaključiti že okrog pete ure, je v tem času le občasno popestril s komadi iz novega albuma; tako sem se že sprijaznila s sicer vrhunskim nastopom, nekoliko oddaljenim od pričakovane promocije, ko sem doživela presenečenje. Promocija albuma George is on se je v jutranjih urah šele prav pričela; po že prej začeti in ponovno slišani ‘Say Hello’, ki velja za enega največjih hitov novega albuma, me je razveselil z meni ljubo pesmico ‘Flashdance’. Ko je v set vključil remiks Bruca Springsteena ‘I’m on fire’, so se začele prižigati in ugašati luči; sledila je ‘Dreams’ (George is on) in še katera, glasne ovulacije pa so ga prepričale, da začne bolj udarno; tako je dolgo po pričakovanem koncu po klubu pričelo pošteno pokati, kar je sprožalo že skoraj neverjetne vzklike navdušenja in iz množice na plesišču izžemalo še zadnje moči. Proti sedmi uri je, še zmeraj Sharam, pričel beate umirjati; z nekaj lepimi remiksi pesmic, ki so nam znani iz njunih prejšnjih setov (npr. ‘The other side’, ‘Cristal vision’, …) je tako skoraj pravljično zaključil. Mnogi so se odpravili domov; nekateri tega po takšnem doživetju preprosto nismo zmogli in smo nadaljevali v Vamosu, kjer je bil organiziran uraden afterparty, na katerem naj bi se po nekaterih izjavah na pivu pojavil celo sam Sharam.


 


V zadnjem času nam je Fun Factory ponudil mnogo vrhunskih gostovanj, s čimer se je prav gotovo začel uvrščati med velike, tudi v tujini znane klube. In vendar ob tem opažam trohico obnašanja, ki se včasih pripeti velikim. Že na Rushu pred dvema tednoma je bila gneča nevzdržna; tokrat se je sicer dalo potrpeti, a bi bilo mnogo znosneje, če bi bil dostop na balkon omogočen tudi navadnim smrtnikom. Zanimivo je preštevanje denarčkov v garderobi; če puloverja ne zatlačiš v jakno na skrivaj, ti bodo zaračunali dva kosa garderobe, ne glede na dejstvo, da jim kasneje skoraj vedno zmanjka prostora…Najbolj zaskrbljujoče in neodgovorno pa se mi zdi obnašanje, ki postaja že skoraj pravilo za točilnimi pulti. Vedno pogosteje namreč zavrnejo postrežbo kozarca mrzle vode iz pipe. Je že res, da je voda zastonj na stranišču, kjer se jo da točiti v prej kupljeno plastenko…A kaj, ko je gneča včasih velika, WCji pa daleč… Po toči zvoniti je prepozno, zato raje opozarjam na morebitne temne oblake…


 


Tekst: mm(ojca)


Foto: Živa Lovšin


 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.