Madrugada – Live at Tralfamadore

Madrugada – Live at Tralfamadore

Madrugada – Live at Tralfamadore

2006, EMI Records / Dallas


Poseben predal v zbirki vsakega ljubitelja glasbe so ‘live’ albumi. Tako lahko pariramo živo odigrano s studijskimi posnetki; bend dobi neko novo dimenzijo. Sliši se mojstrstvo na instrumentih. Tako je tudi v tem primeru. Norvežani Madrugada (ime Madrugada pomeni v španščini čas preden vzide sonce) nam postrežejo z albumom Live at Tralfamadore – živim albumom, ki sprva ne pušča globjega vtisa, potem pa ta vedno bolj sili v podzavest. Na našem tržišču nepoznan ansambel podaja krasen, kvaliteten in vtis puščajoč izdelek.


Album predstavlja pesmi s štirih festivalov, najbolj pomemben pa je seveda samostojni koncert iz dvorane Spektrum v Oslu. Koncert je bil na sporedu februarja 2005 v razprodani dvorani – 8000 ljudi. Zanimivo je to, da je bil album na Norveškem izdan samo 12 dni po koncertu. In takoj po izidu je segel po najvišjih mestih lestvic na Norveškem. Kasneje ta album doseže platinasto naklado. V ostalem delu Evrope izide februarja 2006. Ansambel Madrugada je v osnovi trio (Sivert Hoyem – vokal, Robert Buras – kitare in Frode Jacobson – bass), ostali glasbeniki so gosti… Tako na tem albumu najdemo gostujoče: Erlend Dahlen in Simen Vangen – bobni in Fredrik Viklund – kitare in klaviature. S tem albumom nam dokažejo, da so eden boljših bendov v Evropi (v živo) – zelo popularni si v Nemčiji in Grčiji.


Otvoritveni komad Hard to Come Back nam da vedeti, kaj nas na albumu čaka. Komad je bil pred leti, ko je izšel v studijski verziji, zelo popularen. Naslednja pomembna pesem je Strange Colour Blue – na njej opazimo značilen zvok Madrugade – melanholičen, močan, karakteren zvok, hkrati pa intimen, razpoloženjski. Vokalist Sivert Hoyem ga odpoje zelo korektno in popolnoma skladno s karakterjem instrumentarija in komada samega. Izvedba deluje magično, dogoreva počasi, hkrati pa je polna energije. Hoyem deluje kot zlitina Jima Morissona in Nicka Cavea. Mother of Earth seveda ne smemo spustiti. Na njem se kot gost pojavi Kid Congo Powers – kitarist skupine Gun Club. Za to priložnost je priletel v Oslo in se jim pridružil na odru. Je pa ta pesem drugače priredba, ki jo je napisal Jeffrey Lee Pierce.


Lepo je slišati, da uživajo v ustvarjanju mračnega, težkega ozračja, ki pa z lahkoto ustvarja lepo atmosfero. Glasba je na trenutke rigidna in introvertirana. Verjetno tudi zaradi dolgih in temačnih norveških zim, v katerih je nastajala. Veliko živih nastopov je za njimi v zadnjem času, tako da je bil ‘live’ album logičen korak. Kitarist Robert Buras pravi, da so postali na odru zelo prepričljivi in dober ‘live performing band’.


Ustvarjajo temačno, intimno glasbo… Glasba pušča občutek gotike, pa čeprav jo kitarski vložki delajo spevno, vedro in svetlo. Spevni refreni celotne komade vedrijo. Hoyem deluje nizek, melanholičen, je pa v svetlih delih prepričljiv in gre hitro v uho. Na koncu naj povemo še, kaj pomeni Tralfamadore – to je fantazijski planet iz knjige Kurta Vonneguta. Na njem živijo bitja, ki se pojavljajo tudi v njegovih drugih knjigah. Tralfamadore pa je tudi anagram za ‘ or fatal dream’. Idejo za naslov je dobil kitarist Robert, ko je bral knjigo Kurta Vonneguta nekoč pred koncertom.


…ko si na cesti, se premikaš – greš vedno naprej. To je tvoj svet… kar si ustvariš v tem posebnem momentu, je pa samo tvoje in od publike. To je Tralfamadore!


                                                                          Dragan Babuder

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.