Edo v K4

2006_06_09_edo_maajka_001

Edo Maajka, Ljubljana / K4, 9.6.2006

 

Za konec letošnje koncertne sezone smo bili v Štirki deležni standardnega, ter že neštetokrat preizkušenega recepta… Edo Maajka naj bo tokrat prišel v spremstvu Frenkija, ampak je tudi ta recept, ki vsebuje Frenkija vreden vedno manj in ljudje smo resnično siti tega plehkega okusa obljub iz Frenkijevih ust. Nastala je luknja(predvsem zaradi neprofesionalizma nastopajočih in tistih, ki bo to morali biti) in kot obliže je Edo s seboj pripeljal Remi in Diyalo. Slednja je sicer nekoliko popestrila večer in je bila pozitivno presenečenje medtem ko za Remi pač ne najdem v svojih občutjih nič drugega kot razočaranje.

 

Sicer je bil klub do enajstih rahlo rečeno prazen in se je počasi a vztrajno začel polnit šele nekaj minut kasneje kljub temu, da je bil začetek koncerta napovedan že za enajsto uro. In ko je odbilo četrt do polnoči in je bil prostor pred odrom zapolnjen se je končno začelo. Edo je prišel promovirat svojo novo ploščo Stig’o Čumur in lepo je bilo videt odziv publike na nov material – prosto rečeno; se ne prijemlje v celoti in zato je fasada albuma nekoliko okrnjena in niti približno ne dosega starejših stvaritev izpod avtorjevih rok. Medtem, ko je bila večina publikuma hladna ob novitetah pa se je ob »klasikah« ala Pržiii skakalo na veliko in je bila kemija fantastična. Ni kaj za povedat, kot to, da so bile najlepše pesmi že napisane in edino kar lahko sveže pride je nov glas in ne nov komad. Edo je Maajka in on bo vedno dobrodošel! Na drugi strani pa njegovi gostji večera: Remi in Diyala – za prvo sem slišal veliko komplimentov ampak sem bil kot vedno do zdaj razočaran tudi tega večera; izgleda kot sivo povprečje in če nebi bila ženska se jo verjetno sploh nebi omenjalo. Njeno nasprotje pa druga gostja večera, Diyala, ki je dobesedno obnorela publiko s svojim nastopom; majhna postava, na tone energije, velika karizma, super vokal in klubska podlaga so stvari, ki so povzročile pozitiven sprejem med ljudmi tistega večera in malo je manjkalo, da bi bila »mama« večera zasenčena. Sicer pa smo imeli tistega večera še nekoga na odru – po nekem naključju se je znašel blizu odra Zlatko in ta je po nekem naključju dobil povabilo iz strani Eda, da stopi na oder in doda še sebe v ta mozaik – saj veste, si slabe promocije; še najboljše je če je še zastonj. Za povezavo med nastopajočimi je skrbel priznani, hrvaški DJ Oli Doboli, ki je poskrbel za brezhibno glasbeno opremljenost in to je bilo to.

 

Sklep večera: Edo takšen kot vedno; Frenki tam kjer vedno… Soliden zaključek koncertne sezone v kateri smo imeli postreženo na pladnju veliko, vzeto z njih pa bore malo.

 

Erik Božič

 

foto: Samo Bešlagič

Fotogalerija:

Povezani članki:

Značke: