Apocalyptica v Križankah

2006_06_05_apocalyptica_001

Kje? Ljubljana; Križanke
Kdaj? 5. junij 2006
Za koliko? 6.900 sit


Apocalyptica je očitno band, ki se ga slovensko občinstvo ne glede na to, da se pri nas ustavi tekom praktično vsake turneje, nikoli ne naveliča. Naj gre to pripisati temu, da so metalci pač izredno lojalna publika, da je Apocalyptica atrakcija, ki je ne gre zamuditi ali pa čemu drugemu, dejstvo je, da je omenjenim Fincem tudi tokrat uspelo navdušiti vse prisotne.


Za ogrevanje Križank je bila na hladen večer zadolžena Lara B z bandom. Glasbenica je svojih 45 minut zapolnila predvsem z angleškimi izvedbami komadov iz svoje zadnje plošče Mindhacker, seveda pa niso manjkale niti nekatere starejše uspešnice. Poudariti je treba, da so tudi koncertne izvedbe pesmi z zadnjega albuma, ki je precej začinjen z elektronskimi elementi, odlična. Sploh vokal, ki pri marsikaterem bandu v živo ne doseže tistega kar se je posnelo v studiu, v tem primeru ni le dosegel pač pa morda po energiji celo presegel posnetek. Lara je torej s svojim bandom odlično oddelala svoje, vendar pa je bil na žalost odziv publike bolj medel.


Finci so prišli na oder po polurnem odmoru. Letošnja turneja je namenjena promociji njihovaga DVD-ja Life burns Tour posnetega lani v Nemčiji in best-of CD-ja Amplified – A Decade of Reinventing the Cello; oboje izdano konec prejšnjega meseca.
Apocalyptica na koncertih, odkar so njihove plošče zapolnjene večinoma z lastnimi komadi, izvajajo predvsem le-te. Seveda je največ takšnih, ki so jih posneli tudi z bolj ali manj znanimi vokalisti, ki pa jih na koncertu zamenjajo glasovi obiskovalcev. Še vedno pa največ navdušenja požanjejo priredbe komadov Sepulture in seveda Metallice. Nothing Else Matters ali pa Enter Sandman iz grl nekaj tisoč ljudi ob spremljavi štirih čel zveni neverjetno.
Kakor vedno je tudi tokrat Antero, ki sicer ni več uradni član Apocalyptice, še vedno pa igra na njihovih koncertih, skoraj nepremično na skrajni levi poskrbel za zahtevnejše dele komadov, med tem ko so ostali člani banda na trenutke hiperaktivno skrbeli za šov. Paavo je vedno znova poskrbel za to, da je bila v pesmi vedno udeležena tudi publika, med tem ko sta Perttu in Eicca ob svojem čuparjenju še vedno uspela zaigrati vse tako kot je treba. Zadnja pridobitev banda pa je Mikko. Bobnar, ki je Apocalyptico spremljal po koncertih že zadnjih nekaj let, in sodeloval tudi pri snemanju plošč, je lani postal tudi uradni član banda. Nekaterim se sicer zdi dodajanje bobnov korak nazaj, vendar brez dvoma vsaj koncerti brez bobnov ne bi bili tako nabiti z energijo, kot so.
V Križankah smo bili torej deležni glasbe iz vsakega obdobja Apocalyptice. Na koncu smo si priborili še dva (!) bisa z bobnarskim solom, pa Hall of the Mountain King Edvarda Griega in Seemann, ki jo v originalu izvajajo Rammstein, nato pa dokončno slovo Apocalyptice.


Dobro uro in pol dolg koncert je minil (pre)hitro. Klub že omenjenemu večkratnemu vračanju Apocalyptice na slovenske odre ne moremo reči, da so se pri nas izpeli, kar dokazuje precej velik obisk koncerta – Križanke sicer niso bile popolnoma natrpane, kar pa gre najbrž pripisati precej zasoljeni ceni (česar na tem prizorišču nismo vajeni).
Omeniti je potrebno tudi odlično ozvočenje. Le redko se namreč zgodi, da ne glede na to, kje na prizorišču se obiskovalec koncerta nahaja, sliši vse instrumente tako kot je treba. In takšno je bilo stanje v Križankah, tako pri Lari, kot pri Apocalyptici.


Še en odličen koncert na naših tleh torej. Kdor je Apocalyptico tokrat zamudil, pa si gotovo lahko v naslednjih letih obeta še kakšen obisk teh Fincev pri nas.


MojcA SelaK


foto: Samo Bešlagič

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.