Super Sandy

sandy_1

Sandy Riviera, Samsara/Maribor, 13.5.06, vstopnina: 1900 SIT v predprodaji, 2400 SIT na dan dogodka, Ambient: minimalistično, zavesasto z dodatkom chill out terase.

Četudi vam ime Sandy Rivera ne zveni najbolj domače, ste zagotovo že kdaj naleteli na Kings of tomorrow, ki so njegovo maslo, na njihovo čudovito kolaboracijo s Simonom Grayem, Thru ali na njihove Finally z Julie Mc Knight, Changes in Dreams ter še nekaj drugih, ki že spadajo v kategorijo creme de la creme vokalne, deep in funky house glasbe. Za njegov zadnji album Trouble sam pravi, da je 100% brez samplov in da je vsak delček mozaika njegove glasbe popolnoma avtorski, kar je na elektronski sceni velika redkost. Sandy Riviera je veliko obetal ampak ali je izpolnil pričakovanja?


Pa gremo lepo po vrsti…ker smo upoštevali navodilo organizatorja, smo prišli prej, da bi se izognili morebitni gneči. Kljub temu, da je bil začetek napovedan za 21h, je ob 23:30 Samsara bolj ali manj samevala in že smo se zbali, da bo (spet) le kak ducat obiskovalcev, zato smo šli še na zadnjo kavo pred dogodkom. Ob vrnitvi okoli pol ene je klub kazal že bolj izpopolnjem obraz in na naše veliko veselje je bil do ene prijetno poln. Očitno je slovenska party raja navajena začeti kasneje in zaključiti veliko kasneje od naših severnih sosedov, kar pravzaprav niti ni tako slabo, saj je sončni vzhod ob pogledu na Dravo nekaj resnično posebnega.


Večer bi moral otvoriti Dj Magic J, ki pa je izostal domnevno iz zdravstvenih razlogov, do nas pa so že pricurljale govorice, da ima težave druge sorte. Njegovo mesto je zasedel skorajda inventar Samsare, Ice Simony, ki ob čisto navadnih sobotnih nočeh skrbi za house ponudbo kluba. Tudi tokrat je bil nastop v njegovem stilu, komercialno-vokalno obarvan in čisto soliden za začetek.


Timmy Vegas me ni prepričal. Možic v modro-pisani havajski srajčki je, očitno dobremu razpoloženju navkljub, izpeljal zelo nepovezan set. Začel je obetavno, nato pa se je zapletal v določene dele komadov in jih preveč razvlekel. Vedno bolj se je oddaljeval od okvirjev house žanra in na koncu pristal v elektro vodah. Nas ni prepričal, zagotovo pa se je našel kdo, ki meni drugače. In tudi prav je tako.


Zgodba Sandyja Riviere pa je bila že v samem startu čisto drugačna. Začel je deep, funky, strastno in nas že od prvih ritmov prikoval na območje večjega plesišča, ki mu je kraljeval to noč. Neverjetna moč komunikacije ter sinergije s publiko je nakazovala, da gospod temnih skodranih las, v afro look stilu in odpeti rjavi srajčki, ne uživa nič manj, kot vsi mi, ki smo vpijali vase njegove ritme in melodije. Kot začarani smo sledili temu, kar nas je zasvojilo, on pa se je odzival tako, kot bi bral naše misli in želje…orgaznično in totalno seksi! Proti koncu seta je tudi jasno pokazal, da smo popolnoma usklajeni, s tem, da je malce pomigal na šanku in med poslušalstvom. Kapo dol!


Svojo glasbo je najbolje opisal Sandy sam in sicer s temi besedami: ‘It’s real simple. It’s about knowing what’s good and what’s not. I can’t guarantee all my records will be big hits, but I can always guarantee they will be quality music.’ (vir: http://kingsoftomorrow.net/ )


Res je preprosto. On res ve kaj je dobro in kaj ni. Pravi, da ne more garantirati, da bodo njegovi izdelki hiti, lahko pa vedno garantira, da bodo kvalitetna glasba. In ne bi se mogli bolj strinjati. Preko funky začetka, deep in orgazmične sredine, nas je pripeljal do sanjavega in malce bolj umirjenega zaključka. Kljub temu, da je odšel iz prizorišča, je izjemno dober občutek po njegovem odhodu ostal v zraku. Zaljubili smo se. Zadovoljeni.


Njegovo nasledstvo, Urban dance institution, pa je bil edini razlog, da so moje trpeče noge še prenašale moje telo okoli pol šeste zjutraj, ker mi njegova glasba kar ni dovolila zapustiti plesišča. Veliko bolj vokalno, kot predhodniki in kot nalašč za jutranji čas, ko se je že začelo svitati. Nekje okoli šeste so visoke pete terjale svoj davek in padli za domovino smo se odpravili domov, ko so se v Dravi že svetlikali prvi sončni žarki.


Samsara je bila prijetna kot vedno, s to razliko, da so tokrat odprli tudi prečudovito teraso. Izkazalo se je, da je bila resnično nujno potrebna, saj je temperatura na plesišču zelo hitro narasla preko meja vzdržnega in je bila ohladitev na svežem zraku skorajda nuja. Škoda le, da niso odprli prehoda na teraso tudi z večjega plesišča, saj bi pretok zraka omogočil dosti prijetnejši ples. Pogrešali smo tudi DJ-a Damiena Conlona, zakaj ni nastopil, ni znano. Nismo opazili tudi ničesar, kar spada v kategorijo spremljevalni program z go-go plesalkami, dodatnimi svetlobnimi efekti, nagradami itd. Ampak ob tako odlični glasbi vsega tega res nismo pogrešali. Sandy je bil enostavno dovolj.


 


Besedilo: Barbara P.
Foto: HouseMouse

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.