Luči ni!

Luči ni!

Luči ni!

Camp Lo
Rapetek XXIII / Gala Hala, Metelkova, LJ
Petek 26. maj 2006


Letošnja fantastična koncertna sezona sej je končala po pričakovanjih! Sicer je bila publika dokaj okrnjena, ampak to se presenetljivo ni poznalo nič pri kemiji na relaciji med odrom in obiskovalci. Poldrugi stotin glav je definitivno bilo zadovoljenih a kljub temu se prebuja skepticizem, kajti če nismo sposobni napolnit koncerta Camp Lo, potem res ne vem kam vodijo naše tirnice.


Camp Lo sta se predstavila kot pozitivno nastrojena, preprosta človeka, ki se zavedata, da sta vredna ravno toliko kot bralec teh besed in samo zaradi tega, njihovega odnosa in standardne pozitive bi morala biti Gala Hala petkovega večera vsaj tričetrtinsko polna, če ne več! Če pa temu zraven dodaš še en klasik album in to, da odkar sta Sonny Cheeba in Geechie Suede skupaj se držite neke stilske rdeče niti! Pohvalno; prava rariteta današnje glasbene scene nasploh. Vesta kdo sta in ne manipulirata sama s sabo kot to počne vedno večje število pop glasbenikov, ki se išče v alternativah.


Markanten duo nam je prikazal svoje najboljše komad, vse od  Luchini (aka This Is It), Krystal Karrington, Black Connection itn. Publika je dihala skupaj z dvojcem – roke so bile v zraku, glasovi skurjeni in zadnje plati so iskale prost sedež, kar pa po koncu koncerta ni bilo težko dobiti; zgleda, da nas resnično pesti nek sindrom po kateremu moramo takoj po koncertu zapustiti prizorišče, kot da obstaja teroristična grožnja. Pa nazaj k nastopu… Spet je bil, kot je to značilno za dobre glasbenike poudarek na kvaliteti in ne kvantiteti; koncert je bil dolg približno tri-četrt ure, ki so minile kot bi mignil in pravtako kot je posadka iz Bronxa navdušila nas, je DJ Ninja s svojima setoma pred in po nastopu glavne »atrakcije« navdušila gostujočega DJ-a, ki je skrbel za glasbeno podporo Camp Lo-ja. Gospod DJ je namreč potem, ko je  s svojim delom končal ostal na odru in »občudaval« našo Ninjo, ki mu je pokazala kako se stvari streže pri nas!


Bil je »funki« večer s primernimi gosti in neprimerno majhnim številom poslušalcev. Med čakanjem preporoda slovenskih rutkarjev pa lahko samo upam, da bo »upravitelj« slovenske rap scene tako dobrodušen kot je bil do sedaj – pa četudi ne bomo deležni tiste »visoko-plačljive kvalitete«… Po zmožnostih naprej, brez pretiravanje, ker led ni povsod enako trden!


Erik Božič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.