Gorillaz – Demon Days Live at the Manchester Opera House (DVD)

Gorillaz – Demon Days Live at the Manchester Opera House (DVD)

Gorillaz – Demon Days Live at the Manchester Opera House (DVD)

2006, Virgin records / Dallas


 


Risana glasbena zasedba Gorillaz, ki naj bi po predzadnjih informacijah bila tik pred razpadom, po zadnjih pa v popolnem nasprotju s prvo v začetni fazi kreiranja opere, je po avdio ploščku Demon Days na trg spravila še video zapis živega nastopa iz manchesterske operne hiše. Izraz virtualnost, ki se često pojavlja ob njihovem imenu, je že na začetku porajal pomisleke in polemike, kako živ nastop izgleda, če se iz virtualnega nočejo preleviti v nekaj vsakdanje realnega.


 


Glasbeno poslastico za oči in ušesa nam pripravi zasedba, ki je pisana tako generacijsko, rasno kot inštrumentalno, vodje katere so seveda risani junaki 2D, Murdoc Nicalls, Noodle in Russel Hobbs. Sicer se skozi celoten del uradnega nastopa zaradi svoje enigmatičnosti, ki je pogojena s prej omenjeno virtualnostjo, držijo v ozadju za prosojnim platnom, ki razkriva zgolj njihove silhuete, glavni del odra pa zavzema široka paleta ostalih glasbenikov, ki nadgrajujejo osnovne zvočne ideje četverice. To paleto tvori mini zborček back vokalistov, godalni orkester, dodatni bobnar ter mož za gramofonom in mešalko, ki skrbi za že prej nasnete elektronske zvoke. Opisano množico obogatijo še številni prehodni gostje, ki so se pojavili že na avdio plošči, med njimi Neneh Cherry, Booty Brown, De La Soul, animirani MF Doom, Roots Manuva, Shaun Ryder, Martina Topley Bird, Ike Turner in simpatično razigrani otroški ter angelski gospel pevski zbor. V dobro uro trajajočem koncertu nam predstavijo celotni repertoar albuma Demon Days v popolnoma enakem zaporedju kot na cd-ju, vzrok za to pa je bržkone vsebinska povezava nekaterih izmed njih. Tudi vsaka skladba posebej je nadgrajena z bogato risano vizualizacijo, ki se odvija na velikem ekranu nad odrom. Ker je to pomembna komponenta osnovnega koncepta Gorillaz, si lahko same vizualizacije ogledamo tudi posebej v ločenem menuju, za njihov delni prikaz med nastopom pa je poskrbljeno z občasno delitvijo ekrana na več kvadrantov. Stoječe ovacije občinstvo nameni pravemu Damonu Albarnu, ki po uradnemu delu stopi izza platna in se v čudoviti interpretaciji komada Hong Kong, katerega ne beleži noben njihov album, pridruži gostji na kitajskih citrah. Za konec sledi še poklon pokojnemu kubanskemu glasbeniku Ibrahimu Ferrerju, ki se z ekrana vokalno zlije z zasedbo na odru v Latin Simone, komadu z njihovega prvenca.


 


Pomisleki in polemike o kvaliteti koncerta so zanesljivo odveč, saj zagotovo predstavlja enega izmed največjih spektaklov, ki celo presega samo glasbene okvire. Pri oceni ne premaga le dejstvo o originalni konceptualni ideji in številnih gostih, temveč pomemben utežni faktor igra virtuoznost (ne virtualnost!) vseh glasbenikov.


 


Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.