Yellowcard – Lights and Sounds

Yellowcard - Lights and Sounds

Yellowcard – Lights and Sounds

2006, Capitol records / Dallas


 


Pred leti, ko sem še spoznaval vode melodičnega punkrocka, sem zasledil kalifornijsko zasedbo, natančneje iz Venture – Yellowcard, katere začetki segajo v leto 1997. Takrat sem zasledil album Where We Stand iz leta 1997, ki je bil v letih 2004 ter 2005 ponatisnjen, vendar pa ga niti nisem dodobra poslušal, opazna je bila le unikatna uporaba violine v surovem, hitrem zvoku. Izid albuma One For The Kids je zame predstavljal nekaj, kar se je kasneje pojavljalo na dnevni playlisti. Vendar pa je prišel tudi čas, ko sem vse skupaj zapostavil, skorajda nisem opazil izida albuma Ocean Avenue, ki pa je požel bendu veliko slave, med drugim tudi z istoimensko pesmijo ter njenim videospotom.


 


Lights And Sounds še vedno zaznamuje tipičen Yellowcard zvok, četudi v zelo počasni verziji. Mehke distorzije kitar, stalna prisotnost violine, ki v ozadju pomaga predvsem pri refrenih, veliko klavirskih vložkov ter spevnega vokala. Album se prične z klavirskim uvodom Three Flights Up, nato pa sledi energični Lights And Sounds, kjer mi je posebej všeč nekoliko distorziran vokal proti koncu pesmi. Sledijo nekoliko bolj puste pesmi, kot so Down On My Head, Sure Thing Falling, ki pa ob nekaj ostalih, podobnih tvorijo enoličnost ter praznino na albumu. Besedilom manjka izvirnosti ali sploh zanimivosti, saj je vse skupaj zapisano zelo preprosto, prevečkrat že videno in pri tovrstnih zasedbah zelo klišejsko; spomini na prijateljstva, zlomljena srca, iskanje smisla in pomena v življenju, obdanem z negativnostjo.


 


Priloženi DVD izboljša perspektivo na album kot celoto. Obsega celotno izkušnjo snemanja Lights and Sounds, vse od pre-produkcije do snemanja pa do preživljanja prostega časa posameznih članov. Iskreno, super zadeva, ne predolga, gledljivo in predvsem zanimivo. Snemanje albuma res poda vtis enkratne izkušnje!


 


Menim, da so se Yellowcard mogoče malo prepozno pojavili na mainstream sceni, če temu lahko tako rečem, saj je nekdanjo Blink 182 ali poznejšo Simple Plan ero med tovrstnimi stili zameglil marsikateri drugačen stil. Album za kakšno poslušanje, par izbranih komadov, katere bi mogoče še kdaj rad slišal, sicer pa bolj nezanimiva zadeva.


 


Valter Cvijič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.