Neil Leyton in Turku Romantic Movement v Orto klubu

Neil Leyton

Neil Leyton

Ljubljana / Orto, 25.3.2006


Lepo je videti, ko se nekdo opogumi in pripravi koncert kvalitetnega kanadskega glasbenega izvajalca v Ljubljani, toliko bolj žalostni smo lahko, ko se to zgodi pred skorajda praznim klubom. Ob napovedani koncertni uri v Orto klubu res ni bilo veliko ljudi, vendar so Turku Romantic Movement vseeno dobro opravili svoje delo. Predstavili so svoj repertoar in bili veseli tudi odziva tistih nekaj poslušalcev, ki so se vendarle počasi nabirali in do 11h vsaj dajali vtis, da se v klubu nekaj dogaja. Slišali smo izvrsten finski rokenroll band, sicer ne z velikimi presežki, ampak v vsakem momentu veliko dobro odigrane glasbe. V oči je padla bass kitaristka, ki je energično posklakovala po odru in predvsem emo pojava glasbenikov na odru (v poplavi emo kulture v zadnjem času verjetno vsi veste o čem govorim, za nepoznavalce: črni lasje, ki padajo čez eno oko, suhljati dečki bolj žalostnega videza, ki smo jih včasih proglasili za geje). Pa ni bilo emo glasbe, le pure rock’n’roll nažganih električnih kitar in klaviaturami v ozadju.


Skupino poznavalci poznajo pod imenom Turun Romantiikka, ki je finska različica skupine z isto zasedbo, le z drugim jezikom. Izdali so 3 samostojne albume in veliko igrali na Finskem in v okolici. Zdaj napadajo preostalo Evropo pod novim imenom in z angleškimi besedili. Prva izdaja v angleškem jeziku je dvojna vinilka z Neilom Leytonom, s katerim so tudi skupaj odšli na turneje, del katere so tudi bili trije koncerti v Sloveniji (Pivka, Nova Gorica, Ljubljana).


Neil je kanadski izvajalec, ki solo deluje že od leta 1998, pred tem je sodeloval v številnih rock’n’roll zasedbah, najprepoznavneje v The Conscience Pilate. V solo obdoju je izdal 3 albume in kar nekaj EP-jev. Številne evropske turneje so ga naredile poznanega tudi pri nas in pričakovali smo kar nekaj ljudi.


Svoj nastop je začel solo, ob akustični kitari nam je predstavil nekaj svojih komadov, ki so nas presenetili s svojo polnostjo odigranega. Od ‘solo kantavtorja’ na odru ne pričakuješ tako močne glasbe. Kmalu so se mu pridružili še trije predstavniki predskupine, ki na njegovih evropskih turnejah dejansko predstavljajo tudi njegov bend. Po sili razmer nas je Neil presenetil, ko je moral tudi sam prijeti za električno kitaro (tekom koncerta nam je s šalami na račun v zaoderju ležečega pravega kitarista razkril čemu tako; V Sloveniji se imamo res zelo dobro, nekateri celo predobro in jim ni uspelo niti priti do glavne točke našega bivanja v Ljubljani, koncerta … če piješ preveč Laškega, izgubiš voljo do igranja kitare …). Nismo pogrešali drugega kitarista, Neil je svoje delo opravil odlično. Enako tudi njegova spremljevalna Turku zasedba, ki ni kazala znakov utrujenosti po svojem lastnem  nastopu.


V zadnjem komadu sta še klaviaturist in basistka skočila na oder in pripomogla k dobremu žuru za zaključek. Končali so hitro in brez veliko poslavljanja, poskakali z odra in odšli. Se vrnili za en bis, odigrali še en komad in se pobrali v zaoderje. Tukaj smo prvič dobili feeling, da bi raje igrali pred več ljudmi. Celoten koncert je bil dobro odigran in škoda, da ga je videlo tako malo ljudi.


dr.ejtsch


foto: Manca Gašpirc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.